Malum (2023)

Rating: 7 out of 10.

Malum (latinski izraz za zlo) je predelava psihološke grozljivke The Last Shift režiserja in scenarista Anthonyja DiBlasija iz leta 2014, ki je postala underground uspešnica ter skoraj kultna roba za oboževalce žanra. O razlogih, ki so Diblasija pripeljali do odločitve, da po skoraj desetletju posname novo različico lastnega filma, bi se dalo razpravljati, toda to je debata za kakšno drugo priložnost. Okostje obeh filmov ostaja enako; v obeh spremljamo mlado policistko Jessico, ki sprejme navidez preprosto nalogo nočnega čuvaja stare stavbe nekdanje policijske postaje tik preden bo ta za vedno demolirana. Tekom noči se na postaji začnejo odvijati nenavadni dogodki, ki so sumljivo povezani s tragičnimi dogodki izpred nekaj let, ko so člani skrivnostnega kulta v celicah izvedli skupinski samomor, iz nepojasnjenih razlogov pa je med žrtvami bil tudi Jessicin oče, sicer spoštovan policist. Malum bi na najbolj preprost način opisali kot razširjeno različico izvorne zgodbe, saj se osredotoča na usodne povezave med življenjem glavne junakinje in skrivnostnim kultom, DiBlasi pa v stilu Kubrickove klasike The Shining pusti gledalca, da sam odkrije ločnico med resničnostjo in fantazijo. Pot do reševanja uganke pa je zaznamovana z uporabo diabolične simbolike, prepričljivega temačnega vzdušja, presenetljivo efektnih prizorov strašenja (film se sicer zelo zanaša na t.i. jump-scare momente, ki pa niso ceneni) in za nizek proračun precej impresivnih posebnih učinkov. A tisto, kar Malum poganja naprej tudi v najšibkejših momentih, je zavzeta igra Jessice Sule v glavni vlogi, ki film brez težav nosi na lastnih plečih in gledalca prepriča z izvrstnim prototipom dandanes zelo zaželjenega lika močne ženske. Za konec velja še pohvaliti režiserjevo odločitev, da z vidika zgodbe pušča ogromno prostora za gledalčeve interpretacije, kar film naredi še bolj užiten. Malum verjetno nima kakšnega pomembnejšega razloga za lasten obstoj, vendar je še vedno prekleto dobra grozljivka.

Brooklyn 45 (2023)

Rating: 7 out of 10.

27. decembra 1945, le nekaj mesecev po koncu 2. svetovne vojne, se skupina nekdanjih vojnih tovarišev zbere za navidez sproščen večer kramljanja in obujanja spominov na sicer travmatične vojne dni, toda ko eden od njih predlaga, da bi izvedli seanso, s katero bi obudili duh njegove pokojne žene, postanejo odnosi med udeleženci zelo napeti. Brooklyn 45 je nadnaravni triler, ki se sicer oklepa nekaterih žanrskih pravil, vendar pa hkrati skuša preseči meje konvencionalne zabave in dostaviti pretresljiv in še danes aktualen družbeni komentar o posledicah vojne travme, prebolevanju krivde ter naraščujoči paranoji, ki je vladala v Ameriki v prvih povojnih letih. Film, ki se odvije na eni sami lokaciji v realnem času, nekatere svoje ideje dolguje sloviti Sartrovi drami Zaprta vrata in to v smislu, da imamo tudi tokrat opravka s posamezniki, ki so ujeti v svojem simboličnem peklu, iz katerega ne morejo oditi, hkrati pa so se prisiljeni soočiti s posledicami svojih nečastnih dejanj za časa vojne. Režiser in scenarist Ted Geoghegan spretno razvija večplastno zgodbo in to ob pomoči vzdušne scenografije, pikrih dialogov, zanimivih likov ter odličnih igralskih predstav skromnega, vendar močnega ansambla, med katerimi prednjačita predvsem Anne Ramsay in Ezra Buzzington. A glavna odlika filma je v tem, da spretno ujame negotov duh ameriške družbe po koncu 2. svetovne vojne, ko je ta ostala še vedno preveč živ spomin, da bi jo lahko pustili za seboj, to pa je posledično vodilo v iskanja namišljenih sovražnikov ter krepitev predsodkov do drugih narodov (v dotičnem filmu je npr. izpostavljeno, kako liki vsakogar, ki govori nemško, avtomatsko označijo za nacističnega vohuna), medtem ko se družba ni sposobna soočiti s svojimi travmami in potlačenimi grehi. Edino, kar bi gledalce znalo zmotiti, so nadnaravni vložki, brez katerih bi film delovalo enako močno, če ne celo še bolj; rahlo ceneni posebni učinki in ne pretirano posrečeni poskusi strašanje rahlo pokvarijo (a ne preveč) sicer hvaležno gledalsko izkušnjo. Brooklyn 45 je navkljub nekaterim napakam zelo napet, večplasten in na nek način ganljiv film s sporočilom, ki ga je težko preslišati.