The Strings (2020)

Catherine je uspešna glasbenica, ki se po razpadu svoje skupine odloči v popolni izolaciji posneti svoj prvi solo projekt. Da bi našla svoj kreativni in duševni mir, se začasno preseli v odročno hišo ob morju, kjer pa se kmalu po njenem prihodu začnejo odvijati nenavadne stvari; Catherine ponoči ne more spati, ves čas jo spremlja občutek, da jo nekdo zasleduje, znotraj hiše in v njeni bližnji okolici pa je priča delovanju skrivnostnih nadnaravnih sil. Kanadski film The Stings režiserja in scenarista Ryana Gloverja predstavlja zanimivo kombinacijo glasbene drame o samospoznavanju nekdaj uspešne glasbenice, ki se znajde na razpotju in ni povsem prepričana, kakšno prihodnost bi si rada ustvarila. Glavnina filma je namenjena enako grobo realističnemu kot nenavadno poetičnemu prikazu njenega duševnega stanja, kjer ne manjka občutkov osamljenosti, nerazumljenosti in globoko potlačene seksualne nepotešenosti in Glover to za marsikoga pogosto eksistencialno krizo razgali iskreno in brez odvečnih melodramatičnih filtrov. Da je življenje glavne junakinje tako prepričljivo ujeto na filmski trak, se je treba tudi zahvaliti glavni igralki Teagan Johnston, ki s svojo insomnično prezenco ter melanholičnim glasbenim izražanjem, kar potegne nekaj vzporednic s filmom Last Days režiserja Gusa van Santa, ki je prav tako izpostavljal lik osamljenega glasbenika v spopadu s samim seboj. Gloverjev film je sicer že od samega začetka zaznamovan s temačno in misteriozno atmosfero, vendar pa elementi nadnaravnega vdrejo v zgodbo šele nekje na polovici in tu se začne kazati verjetno največja napaka filma; na tej točki se gledalcu vedno dozveda, da spremlja dve medsebojno ločeni zgodbi, ki kot celota nista tako močni kot bi pričakovali. Drugače povedano; The Strings bi enako dobro, če ne še bolje, funkcionirala kot realistična drama o izgubljenem življenju talentirane glasbenice, zato se nadnaravni elementi zdijo na več mestih nekoliko nevmesni, pa četudi se jih film trudi pojasniti. Glover ima sicer talent za grajenje suspenza in pohvalno je, da pri strašenju gledalca ne postreže s pričakovanimi hollywoodskimi triki, ampak ostaja venomer minimalističen in sofisticiran. The Strings je zanimiv filmski eksperiment, ki sicer ne uspe doseči vsega, kar si zastavi, toda navkljub temu bo zadovoljiv najbolj goreče gurmane groze in temačnosti.

Ocena

Rating: 3 out of 5.

The Secret of Sinchanee (2021)

Rating: 6 out of 10.

Nadnaravna grozljivka The Secret of Sinchanee si za izhodišče vzame zanimivo legendo o izumrlem indijanskem plemenu Sinchanee, katerega nekdanji pripadniki so posedovali skrivnostne moči, ki so jih varovale pred boleznimi, sedaj pa kot maščevalni duhovi strašijo po gozdovih v bližini mesteca v Novi Angliji. Film režiserja, scenarista in glavnega igralca Stevena Grayhma je izredno ambiciozen, večplasten in kompleksen portret disfunkcionalne skupnosti, ki je tako ali drugače povezane z omenjeno legendo, v ospredju pa je voznik tovornjaka, ki se po smrti svojega duševno neuravnovešenega očeta vseli v njegovo hišo, vendar pa ga kmalu začnejo preganjati strašljive nadnaravne vizije. Filmu The Secret of Sinchanee je treba priznati, da je kot celota resda nepopoln in nekoliko okoren, pa vendar hkrati postreže z ogromno potenciala, zaradi katerega je treba biti na režiserja Grayhma v prihodnje še kako pozoren; ta se namreč izkaže kot samozavesten filmar z odličnim občutkom za grajenje temačne atmosfere ter preciznim očesom za podrobnosti, prav tako pa se dobro znajde pri gradnji suspenza ter dostavi nemalo presenetljivo učinkovitih strašljivih momentov. Polovica uspeha, ki ga pričujoči film nosi za seboj, sloni na vzdušju in tehnični izpiljenosti (še posebej je treba pohvaliti odlično temačno fotografijo), igralske predstave so solidne, četudi brez presežkov in filmu je težko očitati, da se ne ponaša z zanimivim ozadjem. Se pa na vsebinski ravni filmu pozna, da je delo začetnika, saj ima Grayhm nemalo težav z zgoščevanjem zgodbe, klišejskimi preobrati ter prenasičenostjo likov, verjetno največja težava pa je pretirana in nepotrebna dolžina skoraj dveh ur. Četudi je Grayhmu treba čestitati, da skuša dostaviti nekaj neobičajnega in posebnega, vendar pa je zaenkrat še preveč očiten začetnik, da bi lahko vsem ambicijam bil kos. Če ste gledalci pripravljeni spregledati nekatere napake, je The Secret of Sinchanee zelo spodobna žanrska zabava