Cobra (1986)

Rating: 6 out of 10.

Sylvester Stallone je bil leta 1984 eden od resnih kandidatov za vlogo v akciji Beverly Hills Cop, ki je bil sprva zamišljen kot resen film, vendar pa je na koncu vlogo dobil komik Eddie Murphy, celotnemu konceptu dodal bolj šaljiv pridih in vse ostalo je zgodovina. Stallone je prvotni scenarij, ki ga je spisal za omenjeni film, predelal za svoj naslednji projekt, nasilni akcijski triler Cobra v režiji Georga P. Cosmatosa, s katerim je že sodeloval pri uspešnici Rambo: First Blood Part II. Film se je soočal s težavno produkcijo (največ problemov je povzročal Stallone s svojim zvezdniškim egom), hkrati pa je bil tekom procesa montaže močno porezan (izločenega naj bi bilo od 30 do 40 minut materiala), zato ne preseneča, da je film navkljub komercialnemu uspehu naletel na porazne kritiške ocene, ki so izdelek v en glas označili za nedokončanega. To delno tudi drži; akcijski triler o neprilagojenem policistu Cobrettiju, ki mora zaščiti pričo, ki postane tarča okultnega serijskega morilca, je vsekakor nedodelan in vsebinsko plitek film, ki zelo malo časa nameni tako likom kot zgodbi, saj sta v ospredju večinoma akcija in (pre)hiter tempo. S tega vidika se zdi, da je Cobra porazen film, vendar pa temu ni tako; v osnovi gre za tipičen filmski produkt 80. let, hitropotrošna B – roba, kjer prevladuje stil nad vsebino, toda film se odkupi z všečnimi igralskimi predstavami (Stallonov lik Cobre je navkljub temu, da je osebnostno prazen, nenavadno očarljiva “trash” različica Eastwoodovega Umazanega Harryja), vznemirljivimi akcijskimi prizori in hitrim dogajanjem, ob katerem gledalcu ni nikoli dolgčas. Ob videnem se seveda nikoli ne moremo znebiti vprašanja, kako boljši bi bil film, če bi ohranili njegovo prvotno dolžino, toda Cobra ponudi dovolj brezskrbne nasilne zabave, da to vprašanje ni tako boleče.

The Vourdalak (2023)

Rating: 9 out of 10.

Ruski poet, dramatik in pisec Aleksey Konstantinovich Tolstoy (1817-1875) je leta 1839 spisal klasično gotsko novelo The Family of the Vourdalak, ki velja za eno od zgodnejših del z vampirsko tematiko, postavljena pa je v ruralno okolje Srbije, po katerem straši skrivnostno bitje, imenovano Vourdalaka, ki ga je moč – v skladu z vampirsko “tradicijo” – ubiti zgolj s potiskom kola skozi srce. Novela, ki je sicer navdihnila številne knjige in filme o vampirjih, je imela tudi močan vpliv na režijski prvenec Adriena Beauja z naslovom The Vourdalak, ki bi ga lahko označili tudi za najbolj zvesto adaptacijo novele. Zgodba je postavljena v gozdove neimenovane vzhodnoevropske države sredi 18. stoletja in sledi nevrotičnemu francoskemu markizu (Kacey Mottet Klein), ki mu razbojniki ukradejo konja, zato poišče pomoč na domu družine skrivnostnega Gorche, ki se je pred tednom dni odpravil bojevat proti Turkom, nakar se vrne spremenjen kot Vourdalak, vampirju podobno bitje, ki začne ustrahovati tako člane lastne družine kot tudi markiza. Glede na to, da je bila dosedaj vampirska mitologija v filmih že dodobra raziskana in posledično vodila v tematsko prežvečenost, The Vourdalak prinaša nekaj klasične svežine, ki jo oboževalci ikoničnih krvosesov nedvomno pogrešajo. Beaujev film je eleganten in duhovit poklon atmosferičnim gotskim grozljivkam iz 60. in 70. let, ki so se bolj kot na ekscesno prelivanje krvi in seksualno perverzijo zanašajo na pristno temačno atmosfero, sofisticiran črn humor in zvesto sledenje vampirskemu izročilu, kjer ni nobene sledi po hollywoodski kozmetični produkciji. K temu dodajmo še odlične igralske predstave, počasen tempo (za nekatere gledalce bi film vsaj v prvi polovici znal biti malce naporen), pristno vzdušje ter zastrašujoče čudovit konec in končni rezultat je eden najboljših vampirskih filmov zadnjih let. The Vourdalak predstavlja obvezen ogled za vse ljubitelje klasičnih vampirjev.