Snow White (2025)

Rating: 6 out of 10.

Kam točno je zatavalo človeštvo, če je najbolj kontroverzen film leta 2025 igrana adaptacija Disneyjeve animirane klasike Snow White? Pravljični muzikal, ki bi moral izstreliti glavno igralko Rachel Zegler med superzvezde in kot za šalo polniti kinodvorane, se je spremenil v nočno moro vsakega filmskega studia: od nepremišljenih in arogantnih izjav Zeglerjeve, proizraleske drže stranske igralke Gal Gadot v vlogi zlobne kraljice, Disneyjevih bizarnih odločitev, da namesto pritlikavih igralcev uporabi računalniško ustvarjene palčke pa vse do nekontrolirano orjaškega proračuna. Drugače povedano; Snow White je film, ki je za seboj pustil toliko umazanega perila, da ga je skoraj nemogoče spregledati, pa četudi je končni rezultat povsem spodoben in neškodljiv film za mlajše občinstvo, kateremu je za zakulisne drame najverjetneje popolnoma vseeno. Film v režiji Marca Webba polaga svoje adute v šarm in neverjetne pevske sposobnosti Zeglerjeve, ki uspešno utelesi Sneguljčico in s preprostimi potezami kot so mehka obrazna mimika in umirjen glas dobro izpostavi toplino njenega lika, bistveno slabše pa jo odnese Gadotova, ki je sicer vizualno popolna zlobnica, vendar pa njene igralske sposobnosti (oz. pomanjkanje le teh) povzročijo, da je lik kraljice dolgočasno enodimenzionalen in karikaturen. Filmu povzročajo preglavice tudi pogosta razvlečenost in nemarna montaža, za astronomski proračun 270. milijonov dolarjev precej izumentičena vizualna podoba in predvsem patetični izgled palčkov, ki so nenamerno strašljivi in spominjajo na slabo izdelane akcijske figurice. Navkljub vsem očitnim napakam pa Snow White ni katastrofa, saj poleg všečne junakinje postreže s solidnimi pevskimi točkami, impresivno kostumografijo in že omenjenim zvestim sledenjem duhu izvirnika. Končni rezultat je film, ki bi brez odvečnih “kontroverznosti” najverjetneje očaral širše občinstvo in ga znova spomnil na čar večne pravljice o Sneguljčiči in sedmih palčkih.

The Monkey (2025)

Rating: 7.5 out of 10.

Eden od sodobnih mojstrov filmske groze Oz Perkins ne počiva; potem, ko je lansko poletje pošteno prestrašil z okultno grozljivko Longlegs, se sedaj vrača z adaptacijo kratke zgodbe Opica legendarnega Stephena Kinga, ki je izšla v njegovi drugi zbirki kratke proze Mrtva straža. V filmu, ki je zgolj ohlapna priredba Kingove zgodbe, spremljamo brata dvojčka Billa in Hala (oba igra fantastični Theo James), ki kot otroka na podstrešju odkrijeta staro igračo opice z bobni, ki je bila v lasti njunega očeta. Kmalu zatem začnejo ljudje okoli njiju umirati v absurdnih okoliščinah in dvojici postane jasno, da očetova igračka ni tako nedolžna kot se zdi na prvi pogled. Za razliko od Perksinovega predhodnika Longlegs, ki je prepletal elemente okultne grozljivke, temačne kriminalke in psihološke drame, je The Monkey izrazito črna komedija, ki namesto strahu dostavlja ekscesni gravž, cel kup absurdnih usmrtitev ter samoironični ton, ob katerih je – kot je pri Perkinsovih filmov že navada – moč pričakovati razdeljenost gledalcev. Nekaterim bo anarhistična odštekanost in teatralnost dogajanja pisana na koža, spet drugi pa se bodo pritoževali nad pomanjkanjem močnejšega suspenza in groze, Perkinsa pa prav tako ne zanimajo preveč bolj poglobljena in psihološko kompleksna zgodba Kingove literarne predloge in se namesto tega posveča politično nekorektnemu in ciničnemu smislu za humor. Iz tega bi sledil sklep, da je The Monkey razočaranje, vendar to ne drži; Perkinsov izlet v vode komične grozljivke je pospremljen z znova izpiljeno vizualno podobo, že omenjenim odličnim igralskim ansamblom (poleg Jamesa zasije tudi Tatiana Maslany v vlogi morbidne matere glavnih junakov), celim kupom posrečenih šal, “slastnim” gravžom in venomer živahnim dogajanjem, ob katerem se gledalec neizmerno zabava. The Monkey morebiti ne spada med Perkinsove presežke, vendar je še vedno krvavo zabavna grozljivka.