Daddy’s Head (2024)

Rating: 8 out of 10.

Psihološka grozljivka Daddy’s Head se oklepa motiva, ki je v omenjenem žanru prisoten že od nekdaj; manifestacija otroške travme, ki nastane kot posledica izgube bližnjega. Zgodba se vrti okoli dečka Isaaca (Rupert Turnbull), ki po nenadni očetovi smrti ostane sam s svojo nevrotično mačeho (in ozdravljeno alkoholičarko) Lauro (Julia Brown) v razkošni hiši sredi gozda. Laura, ki po sili razmer postane Isaacova skrbnica, se spopada z lastnimi demoni iz preteklosti, vendar časa za prebolevanje ni na pretek, saj dvojico začne ogrožati čudaški stvor, za katerega je Isaac prepričan, da predstavlja njegovega pokojnega očeta. Film režiserja in scenarista Benjamina Barfoota uspe psihološki vidik zgodbe preplesti z elementi folk grozljivke in filma o pošasti, slednja pa kakopak predstavlja odslikavo krute resničnosti, v kateri so obtičali glavni junaki in iz nje ne morejo / nočejo ubežati. Barfoot z vzdušno atmosfero, počasnim temprom in (povečini) izvrstno izpeljanimi prizori strašenja / suspenza uspe gledalca poskrati v temačen in okruten svet, ki močno sloni na simbolizmu in abstraktnih podobah, resničnost pa postane zgolj izgubljena iluzija. Z drugimi besedami; Daddy’s Head je odlična filmska nočna mora, ki strese do kosti, še posebej po zaslugi odličnih igralskih predstav, fantastične uporabe zvoka in prvovrstnega klavstrofobičnega vzdušja, ki sloni na potrpežljivem razvoju zgodbe in likov. Film sicer veliko svojega obstoja dolguje modernim klasikam kot so The Babadook, Hereditary in Goodnight Mommy, zato je ne nakaterih mestih nekoliko predvidljiv in neizviren, toda Daddy’s Head uspe prepričati tam, kjer veliko grozljivk pogori; prestrašiti gledalca do kosti.

V/H/S Beyond (2024)

Rating: 7 out of 10.

Po naključno nastali tradiciji smo oktobra vsako leto deležni novega poglavja v franšizi antologijskih kratkih filmov z najdenimi posnetki V/H/S, ki je tekom dvanajstih let uspela obdržati ne zgolj priljubljenost med oboževalci žanra, ampak je hkrati skrbela za konsistentno kvalitetno zabavo, polno gravža, absurda, posebnih učinkov, humorja in inovativnih tehnik snemanja dogajanja. Letošnji vložek z naslovom V/H/S Beyond sledi preverjeni formuli, le da se film tokrat močno spogleduje z elementi znanstvene fantastike, saj se njegova osrednja zgodba vrti okoli skrivnostnih videokaset iz domnevno zaklete hiše, ki naj bi bila prizorišče pogostega videnja nezemeljskih bitij. Zaplet prekinejo vloženi kratki segmenti različnih režiserjev; v prvem skupino policistov sled za ugrabljenimi dojenčki pripelje do hiše, v kateri se nahajajo zombijem podobna bitja, v drugem indijski paparaci odkrije grozljivo skrivnost priljubljene pevke in igralke Tare, v tretjem skupina padalcev postane tarča nezemeljskih stvorov, v četrtem, ki ga je režiral igralec Justin Long, borci za pravice živali obiščejo pasje zavetišče, ki ga vodi ekscentrična Becky, v zadnjem segmentu, ki ga je režirala igralka Kate Siegel skupaj s svojim možem Mikom Flaneganom, pa spremljamo z nezemeljani obsedeno Halley, ki v puščavi odkrije skrivnostno plovilo. V/H/S Beyond znova poskrbi za dobro mešanico odštekanosti, brutalnosti, črnega humorja in vznemirljive akcije, prav tako pa je med segmenti treba pohvaliti vložka Longa in Sieglove, ki sta daleč najboljša. Verjetno največja težava filma je zgolj ta, da ni pretirano strašljiv in da je njegovo zatekanje v vode znanstvene fantastike franšizi odvzelo dobršen del suspenza (uporaba posebnih učinkov je tokrat še posebej nadležna) in atmosferičnosti, ki jo bodo oboževalci groze vsekakor pogrešali. Kljub temu V/H/S Beyond poskrbi za slabi dve uri krvave in nore zabave za preganjanje dolgčasa.