Out Come the Wolves (2024)

Rating: 6 out of 10.

Režiser in scenarist Adam MacDonald je že s svojim prejšnjima celovečercema, pustolovsko srhljivko Backcountry in psihološko grozljivko Pyewacket izkazal kot avtor, ki ga močno zanima kompleksen odnos med človekom in naravo, slednja pa je pogosto prikazana kot nekontrolirana in podivjana entiteta, ki piše svoje zakone in deluje po principu preživetja močnejšega. V Backcountry je bil to črni grizli, ki ogroža dva nedolžna pohodnika, medtem ko v najnovejšem filmu z zgovornim naslovom Out Come the Wolves orjaškega kosmatinca zamenjajo volkovi, ki znova ogrožajo nič hudega sluteče ljudi. Tokrat so to najboljša prijatelja in izkušena lovca (hkrati pa tudi nekdanja ljubimca za eno noč) Sophie in Klye ter njen cinični zaročenec Nolan, ki bi rad izkustil lov na lastni koži. In kar se začne kot vikend neobremenjenega druženja, se kmalu spremeni v okruten (in predvsem krvava) boj za preživetje, ko trojica naleti na čredo divjih volkov. Zgodba filma sama po sebi ni nič posebnega in je že kar lenobno preprosta, vendar pa želi MacDonald dogajanju dodati nekaj čustvene globine z izoblikovanjem težavnega ljubezenskega trikotnika med osrednjimi liki, ki pa žal ni tako zanimiv kot bi moral biti. Prva polovica filma Out Come the Wolves je tako namenjena nekoliko dolgočasni in predvidljivi romanci, šele nato pa v zgodbo vskočijo volkovi in dogajanje naredijo bistveno bolj živahno in razburljivo; MacDonald se znova izkaže z impresivnimi akcijskimi prizori (impresivnimi glede na majhen proračun filma), izvrstnim stopnjevanjem napetosti in brutalnostjo, ob kateri je moč začutiti vsak napad divjih živali. V tem delu film najbolj zasije in res je škoda, da se moramo gledalci do tja prebiti z osladno ljubezensko zgodbo, ki navkljub spodobnim igralskim predstavam nikoli ne pade na plodna tla. Out Come the Wolves je spodoben film o preživetju v divjini, vendar pa se zavoljo oklepanja pri klišejih nikoli ne prebije iz sivega povprečja.

What Ever Happened to Baby Jane? (1962)

Rating: 8 out of 10.

Film What Ever Happened to Baby Jane? vsaj na prvi pogled ni obetal večjega uspeha; posnet je bil v črno-beli tehniki in to v obdobju, ko je ta postajala že nekoliko zastarela, v glavnih vlogah sta nastopili dve igralki v poznih petdesetih in okrutna literarna predloga Lukasa Hellerja, ki je prikazovala zastrašujoče disfunkcionalen odnos med dvema sestrama, katere razžirata ljubosumje in stare zamere, so bile vse prej kot sestavine za kritiški in komercialni uspeh. A zgodilo se je ravno nasprotno; film ni postal zgolj kritiško hvaljen in velikanska finančna uspešnica, ampak je obudil tedaj zaspani karieri glavnih igralk Bette Davis in Joan Crawford, ki naj bi bile tekom snemanja tudi resne rivalke. V filmu spremljamo tragično zgodbo sester Hudson, ki sta po zatonu igralskih karier obsojeni na življenje v stari hollywoodski vili; starejša Jane (Davis) je duševno neuravnovešena sadistka in nekdanja otroška igralska zvezdnica, ki je vedno ostajala v senci svoje mlajše in bistveno bolj nadarjene sestre Blanche (Crawford), ki pa je zaradi prometne nesreče postala paraplegik. Režiser Robert Aldrich izvrstno prepleta elemente klavstrofobične neo-gotske srhljivke, psihološkega trilerja in sprevržene črne komedije ter ustvari tragični in zastrašujoči portret razklanih sester, ki ju poganjata fenomenalni Davisova in Crawfordova v svojih življenjskih vlogah. Zgodba je polna zadovoljivih preobratov, četudi je na trenutke moč zaznati kakšno nelogičnost ali ponesrečeno naključje, dogajanje pa še dodatno popestrijo vzdušna temačna atmosfera, za 60. leta značilna melodramatična glasba, hvalvredno pa je tudi to, da Aldrich uspe dokaj avtentično prikazati okrutnost človeškega sadizma, ne da bi ob tem zapadel v ceneno eksplotacijo ali neokusne šoke. What Ever Happened to Baby Jane? upravičeno nosi status grozljive klasike, ki strese tudi po več kot 50. letih.