LaRoy, Texas (2023)

Rating: 8 out of 10.

Ni potrebno preveč razgibavati možganske celice, da bi ugotovili, od kod je režiser in scenarist Shane Atkinson črpal navdih za svoj celovečerni prvenec, južnjaško neo-noir kriminalko LaRoy, Texas; vpliv ekscenetričnih kriminalnih trilerjev bratov Coen je viden v skoraj vsakem kadru, kar pa je tudi edina šibkost sicer kompetentno narejenega malega trilerja, kjer ne manjka odštekanih likov, morbidnega črnega humorja in nepredvidljivih zapletov. Dogajanje je postavljeno v naslovno teksaško mestece, kjer prodajalec Ray preko gobezdavega zasebnega detektiva Skipa (izvrstni Steve Zahn v eni od svojih presenetljivo najbolj čustvenih igralskih predstav) ugotovi, da ga njegova žena vara in medtem, ko skuša narediti samomor, v njegov avto vstopi neznanec, ki ga zamenja za najetega morilca in mu obljubi visoko vsoto denarja, če bo odstranil željeno tarčo. Ray, še vedno prepričan, da lahko reši svoj zakon, v denarju vidi priložnost, da bi ženi izpolnil dolgoletne sanje o odprtju lepotilnega salona, zato sklene ponudbo in se spusti v nevarno igro zamenjanih identitet, nasilja, dvojnih iger in čiste človeške neumnosti. LaRoy, Texas je film o malih ljudeh, ki po naključju postanejo kriminalci in jih vsaka odločitev pelje do še večje katastrofe, kar je sicer pogosto uporabljen motiv v modernih kriminalkah, vendar na srečo Atkinson dogajanju doda dovolj lastnega avtorskega pečata, da s tem film ne izpade kot nesramna kopija klasik kot sta Fargo in Blood Simple. Posrečene šale, odlične igralske predstave, venomer napeto dogajanje, pospremljeno z domiselno uporabo kitarske glasbe in živahen tempo uspejo brez večjih težav zabavati gledalca vse do nastopa odjavne špice, Atkinson pa se obenem ne boji spogledovanja s tragedijo, kar je še posebej izrazito v zadnji tretjini, kjer se humor umakne dramatičnosti. LaRoy, Texas svoj obstoj vsekakor dolguje filmom bratov Coen, vendar pa v sebi hrani dovolj energičnosti in pristnega smisla za humor, da bi utonil v pozabo.

Vacancy (2007)

Rating: 6.5 out of 10.

Filmi, ki se poglabljajo v ozadje zlovešče urbane legende o t.i. snuff filmih (posnetki resničnih umorov, ki se prodajajo na črnem trgu), ponavadi zelo hitro zatavajo v vode brezdušne in dolgočasne pornografije mučenja, gnusa in kri. Grozljivka Vacancy je s tega vidika nekoliko drugačna, saj je bolj kot klasični ekskplotaciji slasher strukturiran kot napet psihološki triler, ki se na vsakem koraku klanja zapuščini Alfreda Hitchcocka. Film se ponaša z zelo preprostim zapletom; sprtima zakoncem Davidu in Amy, ki sta tik pred ločitvijo, se neke noči pokvari avtomobil, zato se po pomoč zatečeta v bližnji obcestni motel, kjer med čakanjem na pomoč najameta sobo. Tu pa se njuna mora šele dobro začne, saj se izkaže, da se motel preživlja s snemanjem posnetkov brutalnih umorov stanovalcev, ki jih izvrši skupina najetih zamaskiranih napadalcev. Kot je že razvidno, je glavna odlika filma Vacancy ta, da ne ubere preverjene moti šokiranja gledalca s prizori ekscesnega nasilja, ampak daje mnogo več poudarka na počasnem razvoju zgodbe, temačni atmosferi ter suspenzu, ki ne pojenja skozi dobih 80. minut, kolikor film traja. In kot napeti triler je Vacancy zelo uspešen, saj kompetentno sledi vsem žanrskim pravilom in navkljub formulaičnosti ostaja venomer napet in dramatičen. Filmu se bolj zalomi pri razvoju likov, ki niso pretirano zanimivi, čeprav je Kate Beckinsale kot Amy v odlični formi, medtem ko njen soigralec Luke Wilson deluje rahlo nezainteresirano (menda je bil takšen tudi tekom snemanja), kar vodi do pomanjkanja kemije med glavnima igralcema. Film se prav tako ne poglablja v ozadje trgovine s snuff posnetki in ne posreduje nobenega konkretnega družbenega komentarja, zato ga je treba jemati zgolj kot vzorno žanrsko zabavo za preganjane dolgčasa. In včasih gledalci ne potrebujemo več kot to.