Obtičati za nekaj dni v najetem stanovanju s popolnim neznancem je verjetno ena najbolj mučnih in neprijetnih situacij, ki jih človek lahko izkusi. To tudi zgodi glavnim junakom psihološke drame This Closeness, sicer drugega celovečerca režiserke, scenaristke in glavne igralke Kit Zauhar; slednja igra Tess, ki skupaj s svojim arogantnim fantom Benom najameta stanovanje za konec tedna, pri tem pa ugotovita, da je njun cimer introvertirani in čudaški Adam, ki večino časa čepi v svoji sobi in ni zmožen normalne komunikacije. Tekom dni, ko se Ben odpravi na praznovanje obletnice mature, medtem ko skuša Tess posneti meditativni video za svoj You Tube kanal, se odnosi med trojico zaostrijo in kmalu postane jasno, da imajo tako Ben, Tess kot Adam globoko potlačene skrivnosti. This Closeness je film z izrazito minimalističnim pristopom, ki bolj kot na usodne preobrate in hiter tempo računa na počasen psihološki razvoj osrednjih likov, hkrati pa z omejenostjo na en sam prostor (stanovanje) prepričljivo zajame tako fizično klavstrofobičnost kot tudi simbolične ujetosti osrednjih likov v rutino življenja, ki jih ne uresničuje. Zauharjeva se tematike odnosov in spolnosti loteva skozi psihoanalitično oko in pri tem ostaja trdno zasidrana v resničnosti, hkrati pa je dovolj samozavestna in drzna filmarka, da ne pristaja na enostavne razrešitve konfliktov in osladne predvidljivosti. Odlične igralske predstave (srce filma kakopar predstavlja emocionalna predstava Zauharjeve), začinjen miks erotike in psihologije ter potrpežljiv tempo uspejo pripeljati zgodbo do zaključka, ki se morebiti res zdi antiklimatski (nekateri bodo mnenja, da je nedodelan, kar delno drži), vendar je po drugi strani še najboljši epilog za vse udeležene. This Closeness je film, ki se zaveda, da za medčloveške odnose preprostih rešitev ni.
