Filme kot je The Alchemist Cookbook je težko opisati, saj po koščkih sodijo hkrati v mnoge žanre kot tudi v nobenega. Tretji celovečerec posebneža Joela Potrykusa, ki je sicer znan po (pre)drznem rušenju filmskih pravil, bi lahko opisali kot črnohumorno grozljivko v stilu Evil Dead in psihološki triler, ki povzame konflikt človeka, ki obtiči v samoti in sčasoma pade v stanje nerazsodnosti. Tokrat ta nesrečna usoda doleti Seana, ki živi skupaj s svoj mačko kot klatež v prikolici sredi gozda ter večino dni preživi ob kuhanju receptov iz stare alkimistične knjige. Hkrati jemlje tudi pomirjevala in ko teh naenkrat zmanjka, se okoli njega začnejo odvijati nenavadne stvari, ki pogosto brišejo mejo med resničnostjo in diabolično grozo. Kot že rečeno, je The Alchemist Cookbook nemogoče stlačiti v en sam žanr, gre pa nedvomno za enega najbolj drznih, unikatnih in provokativnih izdelkov ameriške neodvisne produkcije. Potrykus s počasnim tempom, pogosto statičnimi kadri in prisotnostjo zgolj dveh oseb (četudi je večino filma Sean popolnoma sam) ustvari enako idilično kot tudi tesnobno vzdušje, ki postane mentalna ječa za glavnega junaka in njegovo pešajoče psihično zdravje. Slednje je tudi osrednji motiv filma, ki sicer resno družbeno problematiko obravnava z dobršno mero črnega humorja, vendar ta nikoli ne seže tako daleč, da bi zgodbi odvzel tragične podtone in usodo glavnega junaka naredi manj pretresljivo. The Alchemist Cookbook je zaradi specifične umetniške drže film, ki ne bo pritegnil vsakogar, zaradi počasnega tempa in skromne zgodbe, ki se začne razvijati šele nekje na polovici, pa bi znal koga tudi dolgočasiti. A če vam je film všeč ali ne; gre za provokativno vizijo trmastega filmarja in to je treba ceniti.
