Jesse Eisenberg je občinstvu najbolj poznan kot igralec, vendar pa se zadnja leta vse bolj uveljavlja tudi kot režiser; leta 2022 je presenetil z režijskim prvencem, prikupno mladinsko komedijo When You Finish Saving The World in dokazal, da se za kamero znajde še bolje kot pred njo. Njegova presenetljivo tenkočutna in melanholična režija je bila v popolnem nasprotju z vlogami nevrotičnih in impulzivnih likov, ki jih običajno igra, zato so bila pričakovanja ob najavi njegovega drugega celovečerca A Real Pain polna fascinantnih ugibanj o tem, v katero smer bo Eisenberg krenil tokrat. Grenko-sladki film ceste sledi bratrancema Davidu (Eisenberg) in Benjiju (Kieran Culkin), ki odpotujeta na Poljsko, da bi obiskala rojstni kraj njune nedavno preminule babice. Prvo srečanje na letališču subtilno prikaže njune osebnostne razlike; medtem ko je David zadržan in pragmatičen človek z redno službo in družino, je Benji bistveno bolj ekscentričen in brez jasnih ciljev v življenju. Dvojica med potovanjem po Poljski postopoma spoznava drug drugega, hkrati pa na dan privrejo zamolčane zamere in generacijska travma, ki jo občutita kot del babičine zapuščine, sicer preživele zapornice nemškega koncentracijskega taborišča. A Real Pain ohranja ton Eisenbergovega prvenca, kar pomeni, da potovanje osrednjih likov začini s toplim humorjem in tragično melanholijo, ki je povezana s temačno zgodovino judovske skupnosti na Poljskem med drugo svetovno vojno. Najbolj spoštovanja vreden del filma je njegov prizemljen portret Poljske in židovske kulture, ki se odmika od stereotipov ter poskusov lenobnega humorja, srčika filma pa se skriva v iskreno prikazani kompleksni dinamiki Davida in Benjija, kjer še posebej močno zasije Culkin v eni od svojih najboljših predstav v karieri. A Real Pain je preprost, nepretenciozen, vendar čudovito iskren film, ki uspe prepričljivo zaigrati na gledalčeve čustvene strune.
