Baby Reindeer (2024)

Rating: 10 out of 10.

Situacija, ko človek postane tarča pogosto duševno neuravnovešenega zalezovalca, je bila v filmih in serijah že neštetokrat predelana in ravno zato je vse težje najti načine, s katerimi te zgodbe ne izpadle prežvečene in generične. In včasih je že dovolj, če navdih črpaš iz lastnega življenja, tako kot je to storil škotski komik Richard Gadd v napol avtobiografski miniseriji Baby Reindeer, mešanici črne komedije in psihološkega trilerja, kjer Gadd skozi bizarno zgodbo o neuspešnem stand-up komiku Donnyju Dunnu popisuje osebne izkušnje tako z neuravnovešeno zalezovalko kot spopadi z demoni travmatične preteklosti. Donny, ki ga odigra Gadd kar sam, se sooča s celim kupom težav; zaradi poraznih stand-up nastopov se je prisiljen preživljati kot natakar v majhnem pubu, živi skupaj z materjo svojega bivšega dekleta, hkrati pa je v neprestanem konfliktnem odnosu z lastno seksualnostjo. Povrhu tega pa si na glavo nakoplje tudi neuravnovešeno zalezovalko Martho, ekscentrično in osamljeno žensko, ki začne postopoma vdirati v njegovo zasebno življenje in nadlegovati tako na ulici kot na družabnih omrežij. Povedati še kaj več o pričujoči miniseriji bi bilo narobe, saj Baby Reindeer uživa v naglem spreobračanju gledalčevih pričakovanj in razbijanja iluzije o tem, da videz razkrije človekovo pravo osebnost. Kar se sprva odvija kot triler o zalezovanju in klasični obsedenosti, se kmalu spremeni v kompleksno psihološko študijo, ki med drugim tematizira posledice spolne zlorabe, fizičnega in psihičnega nasilja ter še marsičesa, saj gre – kot že rečeno – za izredno nepredvidljivo, šokantno in na trenutke sila neprijetno osebno zgodbo, katere temačnost sprosti dobršna doza prefinjenega britanskega črnega humorja, čeprav ta nikoli ne izniči dramatičnega učinka serije. Seveda pa vse to ne bi bilo možno brez perfektnih igralskih kreacij, kjer poleg Gadda zasije tudi Jessica Gunning kot Martha, ki uspe pri gledalcu zbuditi enako mero sočutja kot tudi strahu. Baby Reindeer je ena najboljših miniserij vseh časov in še eno zlato poglavje v zgodovini televizijske renesanse.

Civil War (2024)

Rating: 8 out of 10.

Distopična vojna drama Civil War, sicer novi celovečerec Alexa Garlanda, ne bi mogla ugledati luči sveta ob bolj primernem trenutku; glede na trenutno vroče politično ozračje, ki vlada v ZDA, se scenarij o državljanski vojni zdi zelo verjeten, Garland pa je to strašljivo prerokbo spravil na velika platna, četudi ne v takšni obliki, kot bi pričakovali. Že pred izidom so se okoli filma širile špelukacije o njegovem domnevno provokativnem političnem sporočilu, ki bi prelilo še več olja na ogenj ideološkega ekstremizma, toda Garland je v svoji viziji ameriške bratomorne vojne ostal diplomatski; Civil War ni političen film, ampak v prvi vrsti opomin o pomenu novinarstva v vojnem času, hkrati pa tudi absurdna tragedija, ki skozi brutalno nasilje in črni humor izpostavi bizarnost situacije, kjer tudi udeleženci vojne niso več prepričani, za kaj in proti komu se sploh borijo. Glavni junaki filma tako niso vojaki, ampak skupina vojnih novinarjev, ki se odpravi proti okupiranemu Washingtonu, da bi intervjujala ameriškega predsednika, vendar pa pri tem trči ob grozljivo resničnost razdeljene Amerike. Srce filma predstavljata odlični Kirsten Dunst in Caille Spaeny, ki predstavljata jing-jang pogledov na novinarstvo; medtem ko je prva utrujena novinarka, katere so vojne grozoto čustveno ohromile, se druga z dogajanjem na bojišču šele spoznava. Njuna moralna vojna gledalca vodi skozi edinstveno filmsko izkušnjo, ki prepriča z ravno pravšnjo mero čustev in vznemirljive akcije, nenavadno očarljive izbire glasbe, ki pogosto služi kot kontrast nasilju, hkrati pa film zaradi svoje nepolitične narave ne izpade pridigarski ali sentimentalen. Civil War je film, ki ne želi razdvajati, ampak vzpodbuditi k razmisleku, četudi se zaveda, da pri tem ne bo našel enostavnih odgovorov. Ta odsotnost konkretnega družbenega komentarja bi znala katerega gledalca zmotiti, kar je delno upravičen očitek, toda Garland navkljub temu posreduje dovolj materiala za konkreten razmislek. Sicer pa; so ob trenutni politični anarhiji, ki vlada v ZDA, res potrebne dodatne razlage o tem, zakaj je državljanska vojna verjetna?