Terrifier iz leta 2018 je predstavljal prijetno presenečenje znotraj žanra filmskih klavnic, ki prisegajo za absurdne količine nasilja ter nesramežljivo eksplotacijo; navkljub predvidljivi zgodbi in teatralnemu prelivanju krvi je film Damiena Leoneja postregel z dovolj napetim, strašljivim in vzdušnim žanrskim razvedrilom, še posebej po zaslugi zdaj že kultnega lika sadističnega klovna Arta (David Howard Thornton), ki je s svojo razposajeno prezenco in zloveščim videzom gledalce enako močno navdušil kot tudi prestrašil. Leone je v prihodnjih letih snoval nadaljevanje filma, ki je bilo pospremljeno z močno promocijo med oboževalci neodvisnih filmskih grozljivk in letos se Art vrača v svojem značilnem, vendar ambicioznem slogu; Terrifier 2 je bolj nasilen, brutalen, odvraten in zloben kot predhodnik (mediji so ob izidu filma zagnali moralno paniko zaradi novic o domnevnih omedlevanjih in bruhanjih na projekcijah, kar Leoneja najverjetneje ni zmotilo), hkrati pa postreže z močnejšim scenarijem in bolj poglobljeno zgodbo, ki venomer briše meje med umazanim realizmom in surrealno zmedo na ravni kultne Nightmare on Elm Street. Film se odvija točno eno leto po dogodkih iz predhodnika; neuničljivi Art se vrne iz onostranstva in ponovno krene na morilski pohod, njegova tarča pa postane najstnica Sienna, ki preboleva smrt svojega psihotičnega očeta, ko pa po naključju trči ob Arta, se zdi, da med obema obstaja skrivnostna povezava. Film se znova izkaže predvsem na tehnični ravni; vrhunska maska in prepričljivi posebni učinki ne razočarajo, ogromna količina nasilja je tako absurdna in pretirana, da gledalcu ob filmu zlepa ne bo dolgčas, vzdušno temačno ozračje pa še začini odlična synth-pop glasba. Z vsebinskega vidika je film zgolj napol uspešen; glavna junakinja in klovn Art sta vsekakor tista, ki držita film pokonci, se pa izdelku poznajo nekatere pasti nizkega proračuna kot npr. občasno lesena igra ter monotona scenografija. Film je tudi presenetljivo dolg (skoraj dve uri in pol), vendar se mu to ne pozna oz. nikoli ne zapade v razvlečenost, četudi se zna zgoditi, da bo nekatere gledalce zmotila zadnja tretjina, ki postreže z rahlo za lase privlečenimi in ne docela razjasenimi preobrati. Terrifier 2 je daleč od filmske mojstrovine, vendar je zabavna, kratkočasna in vzdušna klavnica za oboževalce tovrstnih filmov.
