RKO 281 (1999)

A Look Back at RKO 281, HBO's Movie About the Making of Citizen Kane

Rating: 7.5 out of 10.

Ameriška klasika Citizen Kane je eden od tistih filmov, katerega ozadje nastajanja je enako fascinantno kot sam film. Zgodba je že vsem bolj ali manj poznana; omenjeni film je režijski prvenec tedanjega “čudežnega dečka” Orsona Wellesa, ki je bil eden redkih privilegiranih filmarjev s popolno umetniško svobodo in kontrolo nad končnim izdelkom. Kar pa ne pomeni, da se Welles ni soočal s številnimi ovirami, sovražnimi pogledi ter konflikti s strani zaskrbljenega studia, ki je v njegovem eposu o vzponu in padcu časopisnega magnata prepoznal mnogo vzporednic z življenjem vplivnega mogotca Williama Randolpha Hearsta. Ta boj s studijem, Hearstom in nenazadnje tudi s samim seboj je prikazan v televizijskem filmu RKO 281, kjer Wellesa odigra fenomenalni Liev Schreiber. Zajeti hkrati veličino, karizmo kot tudi ranljivosti Wellesa je vsekakor naporno delo za vsakega igralca, toda na srečo Schreiber svoje delo opravi z odliko in je tudi eden od glavnih razlogov, da je gledalec ves čas prilepljen na enkrat; Schreiber s svojim neustavljivim šarmom, otroško razigranostjo kot tudi čustvenostjo, vihravostjo in negotovostjo perfektno utelesi glavnega junaka in je nasploh eden od najbolj popolnih castingov nasploh. Nič slabši ni preostali igralski ansambel z Johnom Malkovichem, Jamesom Cromwellom, Melanie Griffith in Royjem Scheiderjem, kjer vsakdo navkljub skromni dolžini filma (slaba ura in pol) uspe zasijati in dobiti dovolj minutaže, da se ne zdi odvečen. Z vidika zgodbe je film dokaj konvencionalen in kronološko beleži dogodke od rojstva ideje do premiere filma Citizen Kane, čeprav si pri tem privošči nemalo umetniške svobode ter prirejanja dejstev zavoljo bolj dramatičnega dogajanja. To na srečo ni preveč moteče, saj se film še vedno uspe pokloniti Wellesovi veličini in njegovemu boju za popolno umetniško svobodo, kar je tudi osrednji motiv celotnega filma. RKO 281 je vsekakor zanimiv, informativen, zabaven, kratkočasen in gledljiv vpogled v nastajanje klasike vseh klasik.

Polsestra (2019)

Polsestra – Kinodvor

Rating: 7.5 out of 10.

Damjan Kozole je eden najbolj produktivnih slovenskih filmarjev, ki zaradi pogostega zatekanja k minimalizmu vedno znova dokazuje, da lahko iz malega ustvariš veliko in pri gledalcu pustiš boljši vtis kot pri marsikaterem visokoproračunskem poflu. Lep primer tega je romantična drama Za vedno iz leta 2008, ki jo je Kozole posnel kar v svojem stanovanju, podobna ekonomičnost pa je razvidna tudi v njegovem najnovejšem filmu, komični drami Polsestra. Tokrat je večina dogajanja znova postavljenega v stanovanje, tokrat v majhno, utesnjeno in neurejeno najemniško stanovanje sredi Ljubljane, v katerem obtičita Irena in Neža, odtujeni polsestri iz Izole; Irena je frizerka, ki se želi ločiti od svojega nasilnega in posesivnega moža, Neža pa je upornica brez razloga, ki želi študirati komunikologijo, vendar pri tam naleti na cel kup finančnih težav. Na nek način bi lahko rekli, da se Polsestra poslužuje formule “buddy-buddy” komedij o nenavadnih parih, ki se navkljub osebnostnim razlikam uspejo naučiti živeti drug z drugim, le da Kozole to preverjeno formulo uporabi na bistveno bolj prizemljen, realističen in trpek način. Ker se dogajanje vrti okoli glavnih junakinj, je uspeh filma odvisen tudi od kvalitete igralskih nastopov; Urša Menart, sicer režiserka moderne klasike Ne bom več luzerka, je simpatično hladna kot zadržana Irena, srčiko filma pa predstavlja odlična Liza Marijina, ki očara kot gobezdava, impulzivna in s strupenim jezikom zaznamovana Neža. Ker so igralske predstave več kot solidne in glavni junakinji simpatični ter življenjski, se gledalec brez težav poglobi v njuni težavni življenji in ju spremlja vse do grenkosladkega konca. Večjih napak film nima, razen morebiti nekoliko okornega tempa v prvi polovici, ki pa na srečo v nadaljevanju vendarle uspe pridobiti na dinamiki. Presenetljivo dobre predstave stranskih igralcev (še posebej Jurija Drevenška), miks človeške drame in vsakdanjega humorja ter močan scenarij z odlično spisanimi dialogi naredijo iz filma Polsestra izkušnjo, ki je vredna vsaj enkratnega ogleda, pa četudi ob koncu dneva ne bo ravno spremenila vašega življenja.