RAZGLEDANO

Psihološka srhljivka Be My Cat: A Film for Anne, sicer prvi romunski film iz žanra najdenih posnetkov (found footage), ima zelo zanimivo ozadje; gre za ljubiteljski projekt amaterskega filmarja Adriana Tofeija, ki pred tem še nikoli ni držal v roki kamere in je v filmu prevzel vlogo glavnega igralca, snemalca, scenarista, producenta in montažerja, hkrati pa je nastanku filma namenil več let svojega življenja, se posluževal metodološke igre in skušal na kamero ujeti karseda avtentične reakcije vseh nastopajočih. Tvegan pristop se je Tofeiju očitno izplačal, kar je vredno vseh pohval, še posebej zato, ker gre za popolnega začetnika, ki je ustvaril film iz dobesedno ničesar. Anne v naslovu filma Be My Cat: A Film for Anne je ameriška igralka Anne Hatheway, s katero je obseden amaterski romunski filmar Adrian (da, režiser igra samega sebe) in si želi, da bi zaigrala v njegovem filmu, zato začne snemati videodnevnik, s katerim želi prepričati igralko za sodelovanje, vendar se kmalu izkaže, da je Adrian za dosego svojega cilja sposoben iti v ekstreme. Tofeijev film je treba občudovati zaradi njegove determinacije in truda, ki ga je vložil vanj, še posebej hvalevreden je režiserjeva telesna in psihična preobrazba v psihotičnega oboževalca, ki je resnično presunljiva in tako avtentična, da bo gledalec na več mestih pozabil, da sploh gleda igrani film. Tofei že s svojim izgledom pobritega mladeniča s krivimi in umazanimi zobmi, čudnim nasmeškom in pretrganim načinom govora v gledalcu zbudi nelagodje, gverilski način snemanja pa filmu doda še več grobe in nefiltrirane avtentičnosti, po kateri stremi žanr najdenih posnetkov. Navkljub temu pa film žal spada v kategorijo tistih izdelkov, ki si jih ogledamo iz morbidne radovednosti, ob nastopu odjavne špice pa nemudoma pozabimo. Z izjemo izgleda glavnega lika ni v filmu ničesar pretirano strašljivega ali pretresljivega, potek zgodbe je predvidljiv in klišejski, povrhu tega pa film pestijo težave večine izdelkov iz formata najdenih posnetkov kot so razvlečenost, ponekod lesena igra ostalih nastopajočih ter šibak konec. Be My Cat: A Film for Anne je tako film, ki ga je lažje občudovati zaradi ambicij kot pa dejanskega rezultata.

Narediti moderno predelavo kultne akcijske uspešnice Road House iz leta 1989, v kateri je pokojni Patrick Swayze odigral vlogo varnostnika obcestnega bara, ki se zoperstavi lokalnemu pohlepnemu podjetniku, se morebiti zdi blasfemično dejanje, vendar pa so se časi med letoma 1989 in 2024 tako močno spremenili, da ne škodi, če se zgodba originala nadgradi na načine, ki so bližje modernemu občinstvu. Toda najnovejša predelava, ki jo je režiral Doug Liman, je film, kateremu iskanje identitete predstavlja hudo težavo; po eni strani bi rad bil poklon očarljivo klišejskim in melodramatičnim akcijskim filmom iz 80. in 90. let, po drugi strani pa nikoli docela ne posvoji svojo zafrkantsko naravo in se jemlje preveč resno, da bi na gledalcu lahko pustil zadovoljiv vtis. Najnovejši Road House sicer ni slab film, pravzaprav bi lahko označili za neškodljivo in kratkočasno razvedrilo, toda vseeno se zdi, da bi od ekipe, ki je bila vključena v nastajanje filma, pričakovali mnogo več truda in domiselnosti. Glavni igralec Jake Gyllenhaal je sicer spodobna zamenjava za Swayzija, saj se v vlogi stoičnega, tramvatiziranega in hladnokrvnega varnostnika več kot očitno zabava, film v prvi polovici očara z dobrim smislom za humor in obudi duh akcijskih komedij iz neobremenjenih 80. in 90. let, osvežujoče pa je tudi to, da predelava zamenja lokacijo in se iz Missourija preseli na sončno Florido. Toda vse te prednosti ne morejo rešiti filma pred padcem v generično povprečnost, kjer je zgodba izredno plitka, večina likov že kar komično nerazvitih (lik zlikovca, ki ga igra irski rokoborec Conor McGregor je zreduciran na burkaško poziranje pred kamero) in akcijske prizore kvari pretirano zatekanje k cenenim posebnim učinkom, ki so še posebej obupni v zaključnem spopadu. Road House je tako film, najbolj primeren za tiste trenutke, ko resnično ne veste, kako bi ubili dolgčas, za kaj več pa ostanite pri izvirniku.