The Wonder (2022)

Rating: 7.5 out of 10.

Prvi kadri filma The Wonder nam ponudijo pogled na zapuščeno skladišče, podobno filmskemu studiu, kjer neznana naratorka napove začetek zgodbe, kateri bomo gledalci lahko sledili zgolj, če vanjo verjamemo. Ta test moči “vere” služi kot iztočnica za zgodbo, postavljeno na temačno irsko podeželje leta 1862; v odročno vasico prispe medicinska sestra Lib Wright (Florence Pugh), kjer jo čaka nenavaden primer mladega dekleta, ki po pričevanjih vaščanov predstavlja čudež, saj že več kot štiri mesece ni zaužila nobene hrane in navkljub temu ohranila dobro zdravje. Lib, ki kakopak verjame v moč znanosti in se ne želi podrediti lokalnim vraževerjem, začne nadzorovati obnašanje dekleta in kmalu ugotovi, da se za njenim nepojasnjenim postom skriva temačna družinska skrivnost. The Wonder je bizaren primer grozljivke, ki to ni; film namreč ne vključuje nadnaravnih elementov ali drugih nevarnosti, značilne za omenjeni žanr, vendar režiser Sebastian Lelio skozi film venomer ohranja hladno in tesnobno atmosfero, katero spremljajo privlačna fotografija ter šepetajoči glasovi, vkomponirani v minimalistično glasbeno podlago. Občutek strahu oz. neprijetnosti je prisoten na vsakem koraku in film maksimalno izkoristi mikavno mistično okolja, v katerem se zgodba odvija, s prefinjenimi metafizičnimi prijemi pa uspe gledalca potisniti v osrčje dogajanja, kjer mu je – skupaj z glavno junakinjo – na dlan postavljena dilema; ali je primer stradajoče deklice resnično dokaz močne vere ali izredno nevarnega vraževerja? Ta mističnost in skrivnostnost uspešno vodita zgodbo skozi številne šokantne preobrate, tkivo filma pa predstavlja odlična predstava Pughove, ki je znova v izvrstni formi. Njena prezenca in tehnična izpiljenost izdelka uspejo zakriti nekatere pomankljivosti filma kot je npr. vsiljena romanca med Lib in lokalnim novinarjem ter rahla razvlečenost, ki se občuti predvsem nekje na polovici. The Wonder je privlačna ruralna srhljivka, ki uspešno gradi most med mistiko in realizmom.

Allegoria (2022)

Allegoria je slabih 70 minut dolga eksperimentalna grozljivka glasbenika po imenu Spider One, sicer frontmana zasedbe Powerman 500 in mlajšega brata heavy metal legende Roba Zombieja, ki je sicer že lep čas zasidran v filmskih vodah kot režiser in scenarist. Pričujoči film se osredotoča na skupino posameznikov, ki svoje strahove, frustracije, jezo in obsesije kanalizirajo skozi različne veje umetnosti; igralka, ki se v transu spremeni v demonsko pošast, aroganten in snobovski slikar s tendenco po ustvarjanju grotesknih slik, navdušen scenarist slasher filmov, morilska fotografinja, ki ustvarja polaroidne fotografije mrtvih ljudi in glasbenica, ki z igranjem določenega zaporedja akordov vpliva na že tako težavno obnašanje svoje cimre. Vsem zgodbam, ki so sicer zgolj bežno povezane, je skupno to, da so zaznamovane s stilsko dovršeno vizualno podobo, subtilnim črnim humorjem ter domiselnim obravnanjem sicer zlajane teme umetniškega ustvarjanja kot neke vrste demonske oz. nadnaravne obsedenosti. Za razliko od Zombieja, ki se prepogosto zateka v eksplotacijo in odvratno vulgarnost, je Spider One nekoliko bolj sofisticiran in pilotira film z jasno orientacijo ter sporočilom, ki samo po sebi ne razkriva ničesar prelomnega, vendar vseeno odraža iskrenost, duhovitost in spontanost obetavnega filmarja. Allegoria seveda ni primerna za vsak okus, saj gre bolj za kolaž kratkih filmov kot pa pravi celovečerec, znotraj žanra grozljivke pa prav tako ne odkriva tople vode, vendar je treba filmu priznati, da zna na več mestih pošteno nasmejati kot tudi prestrašiti. Obetaven prvenec glasbenika, ki ima več kot očitno čut za kreiranje prepričljivih grozljivk.

Ocena

Rating: 3.5 out of 5.