Božični in novoletni prazniki na filmskem meniju obvezno prinašajo cel kup sentimentalnih prazničnih navad, ki gledalcu ogrejejo srce in duha, seveda pa se na vsake toliko časa najde tudi film, ki se ne boji rogati ne zgolj bistvu praznikov, ampak tudi verskemu izročilu, ki ga predstavljajo. The Leech je takšne vrste film; brutalno črna komedija, ki na preizkušnjo postavi potrpljenje človeka, ki zvesto sledi krščanskemu nauku potrpljenja, širjenja dobrote in nudenje pomoči tistim, ki so jo potrebni. Zgodba je preprosta; David je dobrosrčen in potrpežljiv duhovnik, ki nekaj dni pred božičem na svoj dom velikodušno sprejme par, ki je izgubil službo in streho nad glavo, povrhu tega pa še pričakujeta naraščaj. Kmalu zatem se izkaže, da je par za mirnega in ponižnega božjega služabnika pretrd zalogaj; njegova hiša se začne polniti z za duhovnika hedonističnim peklom drog, alkohola in bizarnih seksualnih praks. Davidovo samaritanstvo in vera se začneta rušiti pod težo podivjanega para in kmalu ljubezen do bližnjega zamenjata verska blaznost in nasilje. The Leech ni film za občutljive gledalce, saj postreže s politično nekorektnim, strupeno ciničnim in vulgarnim humorjem, ki pa povsem ustreza zgodbi, ki jo režiser in scenarist Eric Pennycoff želi povedati. Na prvi pogled bi lahko rekli, da želi film zgolj šokirati, vendar se pod fasado obscenega humorja skriva domiselna satira o verski zavezanosti, ki jo posameznik izrabi za potlačenje svojih najbolj primitivnih nagonov, zaradi katerih strast izbruhne v nekaj bistveno bolj uničujočega. Filmu se sicer poznajo skromen proračun in nekatere tehnične nerodnosti, prav tako pa je težko reči, da štrli iz povprečja na seznamu črnohumornih božičnih filmov. Na srečo filmu na pomoč priskoči todlična igralska zasedba, zgoščeno dogajanje, primerno skromna minutaža ter številne očarljive bizarnosti, ki bodo bolj zahtevne gledalce sigurno navdušile. Drugače povedano; The Leech je božični film za tiste, ki božiča ne marate (preveč).
