Vid Šteh

Motiv demonske obsedenosti v žanru filmskih grozljivk že dolgo časa ne predstavlja novost, zato si je na tem poročju toliko težje izmisliti kaj novega oz. domiselnega. 8 – A South African Horror Story spada v omenjeno kategorijo filmov in se močno naslanja na južnoafriške vraže in legende, kar ga nemudoma dela nekoliko bolj edinstvenega. Kultura “črne celine” ni pogosto prisotna v žanrskih izdelkih, zato je toliko bolj vzpodbudno, da se še najdejo filmarji s tendenco, da gledalca želijo seznaniti s to tematiko, pa četudi je ta bolj ali manj v službi grajenja suspenza in groze kot pa informatiranju o tem, kako bogata in raznolika je lahko afriška kultura. Pravzaprav je 8 – A South African Horror Story film, ki povezuje Afriko zgolj s starimi verovanji, zloveščimi šegami in skrivnostnimi verskimi rituali; v ospredju zgodbe je namreč ostareli potepuh Lazarus, ki se spoprijatelji z mlado družinico in vrže oči na najmlajšo članico, radovedno in bistro posvojenko Mary. Ta bi mu namreč lahko pomagala, da bi pretrgal prekletstvo, s katerim je zaznamovan in znova navezal stik s svojo umrlo hčerko. Zgodba sama po sebi ni nič posebnega in le redko postreže s presenečenji, je pa film zato toliko bolj učinkovit pri vzpostavljanju temačne in strašljive atmosfere, prav tako pa skuša dajati mnogo več poudarka na likih in njihovih življenjskih zgodbah, zaradi katerega se lahko tudi gledalec lažje poveže z zgodbo. Kot že rečeno; 8 – A South African Horror Story ne ponuja prav nobenega presežka in je v svojem bistvu precej standardna grozljivka, vendar pa bo zadovoljil apetite tistih, ki ste lačni dobre strašljivke za preganjanje dolgčasa.

Ocena

80. leta so v žanru grozljivk po zaslugi ogromnega uspeha nadaljevanke The Stranger Things znova postala modna muha, ki jo nekateri bolj, drugi pa manj uspešno posnemajo. Med prve na srečo spada tudi pričujoči film, nadnaravna strašljivka The Wretched, ki bolj kot estetiko posnema vzdušje starošolskih šokerjev, kjer ne manjka humorja, rahle teatralnosti in spielbergovske sentimentalnosti. Zgodba je dokaj enostavna; problematični najstnik se preseli k svojemu očetu v majhno obmorsko mestece in opazi, da se njegovi sosedje začnejo obnašati zelo čudno, kmalu pa ugotovi, da soseščino ogroža starodavna nadnaravna sila. Kot že rečeno, je The Wretched mišljen kot poklon nostalgičnim grozljivkam in zato je težko govoriti, da je film pretirano izviren; nasploh deluje kot miks klasik Rear Window in The Invasion of Body Snatchers, ki je še začinjen s ščepcem folk grozljivke. Navkljub pomanjkanju izvirnosti pa je pričujoči izdelek prijetno zabavna, napeta in na trenutke tudi strašljiva grozljivka, ki uspe ohranjati zdravo ravnotežje med humorjem, nasiljem in gnusom, zraven pa še pričarati prepričljivo atmosfero ter potrpežljivo stopnjevati suspenz do krvavega klimaksa. Zgodba ima nekaj nelogičnosti (še posebej po zaslugi nepotrebnih “twistov”) in večina likov bi lahko bila bolj razvita, toda navkljub šibkim trenutkom je tistih dobrih mnogo več in zato je The Wretched povsem neškodljivo žanrsko razvedrilo, ki zna hkrati zabavati in prestrašiti.