Na vsake toliko časa se pojavi prav posebne vrste film, ki gledalcu ne spremeni življenja in pripadajočega žanra ne obrne na glavo, vendar je navkljub temu izdelek, vreden večkratnega ogleda in zaznamovan z oznako “prijetno presenečenje”. In točno to je mladinska strašljivka Scary Stories to Tell in the Dark, posneta po istoimenski seriji otroških knjig pisatelja Alvina Schwartza. V filmu spremljamo zgodbo prijateljev, ki na Noč čarovnic zatava v zakleto vilo družine, katere hčerka Sarah je svoje najglobje in najhujše skrivnosti zapisovala v obliki strašljivih zgodb. Ko se fantje in dekle polastijo knjige z njenimi zgodbami, te oživijo in začnejo sejati grozo in strah po bližnjem mestu. Pričujoči film se lahko pohvali s pristnim duhom nostalgičnih filmov o odraščanju iz 80. let (predstavljajte si Stranger Things v celovečerni obliki) in za žanr grozljivke doseže nekaj pogosto spregledanega; razvije izredno všečne človeške like in med njimi ustvari zadovoljivo kemijo, tako da gledalcu za njihove usode ni popolnoma vseeno. Film pa ni nič slabši, ko zakoraka v vode nadnaravne grozljivke, saj postreže s presenetljivo velikim številom strašljivih prizorov, temačno atmosfero starošolskih grozljivk ter dobrim občutkom za suspenz. Zgodba sama po sebi ni nič posebnega in se žal ne uspe doceloma izogniti klišejem, vendar pa so te napake minorne v primerjavi s celotnim izdelkom, ki bo zadovoljil oboževalce žanra. Scary Stories to Tell in the Dark ni noben žanrski presežek, a svoje poslanstvo dostavljanja ravno pravšnje mere groze in zabave opravi zelo zadovoljivo.
