Nadnaravna grozljivka The Secret of Sinchanee si za izhodišče vzame zanimivo legendo o izumrlem indijanskem plemenu Sinchanee, katerega nekdanji pripadniki so posedovali skrivnostne moči, ki so jih varovale pred boleznimi, sedaj pa kot maščevalni duhovi strašijo po gozdovih v bližini mesteca v Novi Angliji. Film režiserja, scenarista in glavnega igralca Stevena Grayhma je izredno ambiciozen, večplasten in kompleksen portret disfunkcionalne skupnosti, ki je tako ali drugače povezane z omenjeno legendo, v ospredju pa je voznik tovornjaka, ki se po smrti svojega duševno neuravnovešenega očeta vseli v njegovo hišo, vendar pa ga kmalu začnejo preganjati strašljive nadnaravne vizije. Filmu The Secret of Sinchanee je treba priznati, da je kot celota resda nepopoln in nekoliko okoren, pa vendar hkrati postreže z ogromno potenciala, zaradi katerega je treba biti na režiserja Grayhma v prihodnje še kako pozoren; ta se namreč izkaže kot samozavesten filmar z odličnim občutkom za grajenje temačne atmosfere ter preciznim očesom za podrobnosti, prav tako pa se dobro znajde pri gradnji suspenza ter dostavi nemalo presenetljivo učinkovitih strašljivih momentov. Polovica uspeha, ki ga pričujoči film nosi za seboj, sloni na vzdušju in tehnični izpiljenosti (še posebej je treba pohvaliti odlično temačno fotografijo), igralske predstave so solidne, četudi brez presežkov in filmu je težko očitati, da se ne ponaša z zanimivim ozadjem. Se pa na vsebinski ravni filmu pozna, da je delo začetnika, saj ima Grayhm nemalo težav z zgoščevanjem zgodbe, klišejskimi preobrati ter prenasičenostjo likov, verjetno največja težava pa je pretirana in nepotrebna dolžina skoraj dveh ur. Četudi je Grayhmu treba čestitati, da skuša dostaviti nekaj neobičajnega in posebnega, vendar pa je zaenkrat še preveč očiten začetnik, da bi lahko vsem ambicijam bil kos. Če ste gledalci pripravljeni spregledati nekatere napake, je The Secret of Sinchanee zelo spodobna žanrska zabava
