Filmske recenzije | RAZGLEDANO

Problematika spolne zlorabe s strani družinskega člana se navkljub temu, da gre za izredno tabu temo, pogosto znajde v vlogi osrednjega motiva znotraj sveta sedme umetnosti. To Tokyo, unikatna mešanica fantazijske drame in surrealne grozljivke, se sicer ne osredotoča toliko na samo fizično dejanje zlorabe, temveč skuša prikazati vsakdanje ovire, s katerimi so se prisiljene soočiti žrtve tovrstnih dejanj. Med njimi je tudi Alice, ki že na samem začetku daje vtis, da jo podvržena nekakšni travmi; introvertirana, prestrašena, izolirana od sveta (vrata svojega stanovanja ima celo podprta s stolom) ter na konstantem begu pred kruto resničnostjo. Kot žrtev zlorabe s strani njenega očima Alice pobegne na Japonsko, vendar ko se nekega dne sreča s svojo sestro, ki ji naznani, da se njuni materi izteka življenje, se je Alice prisiljena znova soočiti s potlačenimi travmami ter doseči nekakšno katarzo, če je ta sploh mogoča. Režiser Caspar Seale Jones se pri načinu razvijanja zgodbe oklepa strogega minimalizma in simbolizma, zato ne preseneča, da se glavnina filma odvija v morečem sanjskem svetu glavne junakinje, ki tava po zapuščeni japonski divjini in poskuša ubežati skrivnosti pošasti, ki jo zasleduje na vsakem koraku. Četudi se film loteva problematike, globoko zasidrane v resničnosti, je To Tokyo v prvi vrsti meditativna grozljivka, ki cilja gledalce, ki si bolj kot klasične filmske izkušnje želijo vstopa v svet morbidne poetike in folklorne psihološke drame; Jones – verjetno tudi zaradi omejenega proračuna – pripovedno nit razvija z mnogo enigmatičnosti in zahtev od gledalca, da si sam ustvari zaključke ter na svoj način interpertira bizarno potovanje glavne junakinje, kjer se fantazija in realnost zlijeta v eno, kjer osamljene tokijske ulice postanejo poligon za vdor nadnaravnega in zamolčanih travm. Četudi film ne pove ničesar konkretno novega z vidika prikaza posledic zlorabe in se je zaradi nizkega proračuna prisiljen zatekati k sicer domiselnemu minimalizmu, je To Tokyo pravzaprav občudovanja vreden izdelek. Ta namreč dokaže, da lahko tudi z malo denarja posnameš kvaliteten film, ki s seboj nosi tudi globoko in žal tudi pogosto zamolčano sporočilo žrtev zlorab.

Ocena

Ig Perrish preživlja – milo rečeno – tečko obdobje; odrašča v zakotnem podeželskem mestu, kjer se vsi poznajo med seboj, obtožen je posilstva in umora svojega bivšega dekleta Merrin, v očeh meščanov, prijateljev in celo lastnih staršev je označen za krivca, povrhu tega pa mu nekega jutra iz glave začnejo rasti rogovi, ki mu omogočajo branje misli in celo spominov ljudi s številnimi zamolčanimi grehi. Horns je premetena mešanica črne komedije, okultne grozljivke in verske satire, posneta po istoimenskem romanu Joeja Hilla (sicer sin slavnega Stephena Kinga) in izhaja iz prepričanja, da je bil tudi hudič izvorno padli angel in da za še tako okrutnimi in nesmiselnimi zločini stojijo ljudje, ki so nekoč bili v svojem bistvu dobri in pošteni. Takšen pristop na prvi pogled obljublja melodramatično limonado za najstnice v stilu vampirske uspešnice Twilight, toda Horns je bistveno drugačen film; gledalec je subtilno bombardiran z izredno črnim humorjem, odvratno zlobnimi liki, pogosto teatralnim nasiljem, twinpeaksovsko očarljivo čudaškostjo in suspenzom, ki pritiče klasičnim detektivkam, v katerih nedolžni posameznik zbegano tava po svetu v upanju, da bi se opral krivde za nastali zločin. Na nek način se zdi presenetljivo, kako film z lahkoto in kompetentno združuje elemente navidez nerazdružljivih žanrov, pri tem pa venomer ohranja rdečo nit in vzdržuje primerno ravnotežje med humornim in tragičnim (to je še posebej izrazito v zadnji tretjini, ko zgodba postane izredno temačna in nasilna), film pa pilotira fenonenalna igra Daniela Radcliffa, ki ne bi mogel biti bolj distanciran od deškosti in nedolžnosti čarovnika Potterja, s katerim je zaslovel, krivično pa bi bilo spregledali odlično režijo Alexandra Aje, močan scenarij in spretno zlivanje zgodbe s popkulturnimi referencami, ki tokrat niso nadležne in zgolj same sebi v namen. Horns je unikaten film, ki zna nasmejati, stresti in očarati na vse pravilne načine.