Srhljivka Alone ima sila preprosto zgodbo; mlado dekle postane tarča zasledovalca v neoznačenem črnem avtomobilu in je prisiljena v krut (in predvsem krvav) boj za preživetje. To je vse. Se sliši izpeto? Vsekakor. Ali pričujoči film odkriva toplo vodo? Niti približno. Ali zaradi tega ni vreden ogleda? Absolutno ne. Alone na vsebinski ravni ni pretirano izviren ali globok film, vendar pa zato prepriča z vsem ostalim, še posebej z odlično igralsko predstavo Jules Wilcox v vlogi osrednje junakinje Jessice, ki je izvrsten primer močnega ženskega lika, katerega v Hollywoodu še vedno niso sposobni ustvariti. Jessica je simpatičen lik z dobro razvito zgodbo, ki nam nakloni ravno dovolj razlogov, da nam zanjo ni vseeno, ne obnaša se kot tipična zabita avša iz klišejskih grozljivk ter sklepa dokaj razumne odločitve, zato do nje gledalec vzpostavi veliko mero empatije. Nekatere gledalce bo morebiti zmotilo pomanjkanje motivov za morilčeva dejanja, vendar ga ravno ta skrivnostnost dela zastrašujočega in nepredvidljivega. A tam, kjer film najbolj zasije, je visoka ravna suspenza, ob katerem bo tudi gledalcu večkrat zastal dih ter ravno pravšnja kombinacija trilerja o preživetju v stilu Deliverance ter atmosferične strašljivke, s katero je zaznamovana prva polovica filma. Kot že rečeno; Alone ne predstavlja prelomnico v žanru grozljivk o preživetju, je pa prepričljivo odigrana in napeta dirka s časom.
