Potem ko je francoski ekstremni filmar Alexandre Aja šokiral kritike in občinstvo s krvavim psihotrilerjem High Tension, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo njegov talent za snemanje grozljivk zavohal Hollywood. Omenjeno klasiko francoskega vala ekstremnega filma je videl tudi legendarni Wes Craven in mu ponudil priložnost za snemanje predelave njegovega gverilskega kulta The Hills Have Eyes. V obeh spremljamo zgodbo družine, ki obtiči sredi puščave in postane tarča lokalnega plemena mutantskih ljudožercev, razlika je zgolj v tem, da je Aja določenim delom zgodbe posvetil nekoliko več pozornosti kot Craven, še posebej močno je izpostavil tragično naravo zlikovcev, ki so tokrat žrtve vladnih poskusov z radioaktivnim orožjem, vendar pa naj vas to ne zavede preveč; še vedno je jasna ločnica med dobrimi in slabimi liki, zato ne pričakujte neke moralne kompleknosti. Nasploh pa je The Hills Have Eyes eden redkih primerov remaka, ki se ne kosa, ampak tudi na več mestih preseže original, saj je odigral in posnet bolj profesionalno, Aja se tudi dobro odreže pri grajenju napetosti in prepričljivega ozračja, ki zlije krvavi slasher ter western, bo pa nekatere zmotilo, da se je nekoliko omehčal z nasiljem. Ne razumite me narobe; pričujoči remake še vedno postreže z ogromno količino prelite krvi in drugih odurnosti, toda glede na Ajine prejšnje izdelke se zdi, da se je režiser tokrat malce brzdal in čezlužnemu občinstvu prizanesel s šoki. The Hills Have Eyes potrdi tisto, kar trdimo mnogi že vrsto let; če že mora Hollywood utrujati s predelavami klasičnih grozljivk, potem naj za to delo najame ljudi, ki vejo, kako se temu streže. In pričujoča predelava je več kot zgovoren dokaz, da to še kako drži.
