Zadnja leta so v filmskih grozljivkah vse pogostejši motivi družine oz. njenih vezi, ki za posameznika predstavljajo tako blagoslov kot prekletstvo. V primeru ambiciozne nadnaravne strašljivke Spring Lakes je sicer težko govoriti o družinskem blagoslovu, saj je že uvodoma jasno nakazano, da v družini, katere zgodbo spremljamo, ni veliko prostora za upanje. Marcus, neuspešni filmar, se odzove klicu svoje odtujene in duševno neuravnovešene matere Mary, ki ga prosi, če bi poiskal njegovo pogrešano sestro, ki je hkrati tudi odvisnica od mamil in ujeta v toksično razmerje z barabinom, ki njeno odvisnost še dodatno vzpodbuja. Marcusa pot odpelje v gozdove, v katerih se nahajajo člani bizarnega satanističnega kulta, med katere je spadala tudi Mary, med iskanjem sestre pa je možakar priča številnim nenavadnim dogodkom, ki brišejo mejo med domišljijo in resničnostjo. Spring Lakes je temačen, kompleksen in depresiven film o zakopanih družinskih skrivnostih, kjer vsak posameznikov korak proti cilju pomeni zgolj bližnjico do popolne eksistencialne pogube, gledalci pa se zgolj sprašujemo, kakšne nesreče čakajo vse vpletene do nastopa odjavne špice. Režiser in scenarist Ranjeet S. Marwa uspe prepričati z vzdušno temačno fotografijo, prepričljivo morečo atmosfero ter nekonvencionalno pripovedno nitjo, kjer ni nikoli docela jasno, kaj bi morali dojeti kot dejstvo in kaj kot rezultat uničene psihe glavnih junakov. Kot že rečeno, pa je film tudi zelo ambiciozen, kar ga drži pokonci tudi v trenutkih, ko se začnejo kazati posledice nizkega proračuna in nasploh amaterske produkcije, verjetno največja težava filma pa je njegova dolžina, ki sicer ne doseže dveh ur, vendar pa ta ni nikoli docela upravičena. Veliko prizorov se ponavlja, simbolika je na več mestih nepotrebno razvlečena in nasploh se zdi, da film niti ni tako globok kot misli. Navkljub temu je Spring Lakes več kot zadovoljiva poslastica za gurmane art-house groze.
Ocena
