Room 37: The Mysterious Death of Johnny Thunders (2019)

Tako kot je Rocketman življenje glasbenika Eltona Johna spremenila v fantazijski muzikal, film Room 37: The Mysterious Death of Johnny Thunders predstavi zadnje dneve v življenju legendarnega punk rockerja Johnnyja Thundersa (najbolj poznan kot član zasedbe New York Dolls) kot morbidno in surrealno psihološko srhljivko. Film se začne aprila 1991, ko Thunders (odlični Leo Ramsey) prispe v hotel v New Orleansu, da bi se tam v miru rešil odvisnosti od mamil in poskušal urediti svoje življenje nazaj v red. Toda kmalu po njegovem prihodu v hotelsko sobo 37, se Thundersu začnejo odvijati serije psihotičnih napadov, grozljivih halucinacij in preroških napoved bližajoče se smrti. Glasbenika so nekaj dni zatem našli mrtvega, film pa skuša z razbijanjem meja med resničnostjo in nočnimi morami predstaviti dogodke, ki naj bi privedli od njegove smrti. Vzroki za različno tragedijo najverjetneje ne bodo nikoli znani, toda pričujoči film niti ne želi funkcionirati kot konvencionalna biografija, ampak se bolj osredotoča na to, da na karseda avtentičen način predstavi boj glavnega junaka z lastnimi demoni in boleznijo, ki mu počasi razjeda telo. In četudi se filmu pozna skromen proračun, je navkljub temu izredno prepričljiv, strašljiv in unikaten pogled na že zlajano tematiko prikaza posledic razdivjanega rock’n’roll življenja, pri tem pa postreže z domiselno vizualno podobo, odlično glasbo ter estetiko psiholoških norosti Davida Lyncha. Za filmske gurmane skoraj obvezen ogled.

Ocena

Rating: 4 out of 5.

Body at Brighton Rock (2019)

Rating: 7 out of 10.

Režiserka Roxanne Benjamin je dvignila pozornost s kratkimi vinjetami v antologijah XX in Southbound, sedaj pa se končno predstavlja s svojim celovečernim prvorojencem Body at Brighton Rock. Mešanica pustolovskega trilerja in nadnaravne grozljivke je v osnovi zgodba o preživetju; neizkušena gozdna policistka Wendy (Karina Fontes) se med rutinskim pregledom terena izgubi v gozdu in naleti na truplo moškega, ki je umrl v sumljivih okoliščinah, še slabša novica pa je to, da mora na pomoč počakati do jutra, kar pomeni, da je prisiljena preživeti noč v gozdu. Benjaminova prepričljivo in samozavestno posvoji estetiko trilerjev iz 60. in 70. let z melodično glasbo, namerno melodramatično igro kamere ter vzdušnega kontrasta med dnevom in nočjo, ko se čudoviti gozdovi spremenijo v kraj skrivnosti in strahu. Srčiko filma predstavlja odlična Fontesova v glavni vlogi Wendy, ki je vzoren primer kompenetno izdelanega ženskega lika; po eni strani odločna in pogumna, po drugi pa tudi čustvena in ranljiva, zaradi česar ne izpade kot sterilna neofeministična lutka. Režiserki Benjaminovi se sicer pozna, da ji gre žanr kratkih filmov zaenkrat bolje od rok, saj pričujoči izdelek trpi za raztegnjeno dolžino, prav tako pa se zdi, da nekaterim gledalcem sama estetika in ton filma ne bosta ravno pogodu, še posebej bi jih znal razjeziti nekoliko nerazvit zaključni preobrat. Kljub začetniškim težavam pa je Body at Brighton Rock simpatična retro srhljivka, ki vsebuje dovolj neustavljivega šarma in spodobnih momentov strahu.