Posebne filmske recenzije | RAZGLEDANO

Nemška drama in nesojena nominiranka za tujejezičnega oskarja (film je izpadel iz tekmovanja zaradi preobilice je v medijih oglaševana kot film, posnet v enem samem neprekinjenem kadru. Takšen način snemanja sicer ni novost vendar kljub temu obstaja velika možnost, da je ravno Victoria izdelek, ki je omenjeni koncept realiziral do popolnosti. Film so namreč posneli v zgolj treh 2 uri in pol dolgih poskusih, potem pa izrali tistega, ki je bil najboljši, zaradi težavnosti snemanja pa je bila večina reakcij glavnih junakov in dialogov improviziranih. Gledalec je tako postavljen v kožo nevidnega zalezovalca, ki spremlja dve uri v življenju naslovne junakinje, sicer osamljenega in nesamozavestnega dekleta iz Madrida, ki je v Berlinu zaposlena v manjši kavarni. Film se začne v ritmih podivjane elektronske glasbe, Victoria pa počasi zapusti nočni klub in se na poti domov zaplete v sproščen pogovor s skupino vročekrvnih, vendar navidez neškodljivih fantov. Nadaljevanje filma sicer nima pretirano izvirnega koncepta; naivni deklič se po spletu nesrečnih okoliščin znajde sredi tvegane roparske akcije in se predvidljivo zaljubi v enega od storilcev, kar film nekje na sredini potisne v območje spogledovanja s klasiko Bonnie & Clyde, le da je tokrat romanca potisnjena v ozadje in zadušena pod težo surove realnosti, ki potencialnima ljubimcema ne dovoljuje, da bi si vzela čas za spoznavanje in sprostitev. In ravno ta umazani realizem, ki razbija gledalčeve iluzije o hollywoodsko narejeni limonadi, je tisto, kar pričujoči film dvigne nad povprečje. Koncept neprekinjenega snemanja služi svojemu namenu in gledalca ves čas ohranja v središču izredno napetega dogajanja, poleg tega pa uspe izoblikovati dovolj človeške like, da se z njimi na določeni ravni poistovetimo in vzpostavimo zanimanje za njihove usode. Edino, kar v filmu rahlo zmoti, je ravno naslovna junakinja; Victoria je predstavljena kot osamljeno, nekoliko naivno, vendar dobrosrčno in pogumno dekle, vendar pa mnogo njenih dejanj meji na popolni idiotizem. Najbolj problematična je njena odločnost, da je pripravljena tvegati lastno življenje za tipa, ki ga je spoznala pred slabo uro in o katerem ne ve praktično ničesar, razen tega, da prijateljuje s kriminalci. Navkljub temu pa je Victoria izvrstna realistična drama, ki operira z vsemi mogočimi klišeji kriminalnih filmov, vendar jih obenem ves čas obrača na glavo in jim vliva novo kreativno moč. Kvalitetna urbana drama, ki ne pusti dihati.

Namen filmov, ki spregovorijo o zakulisju športnega dogajanja, je v prvi vrsti poudarjanje znanega pravila o pomembnosti sodelovanja, ne zmage. Drugače povedano; tisto, kar najbolj šteje, sta športni duh in žilavost, ki uspeta premagati še tako težavne ovire. Na to vižo se močno naslanja športna komedija Cool Runnings, ki se naslanja na resnično zgodbo o udeležbi prve jamajške bob ekipe na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988. Film na komičen in čustven način prikaže notranje in zunanje boje štirih jamajških športnikov, ki skušajo svojim tekmecem, zavoženemu trenerju in predvsem samemu sebi dokazati, da je tisto, kar bi v športni areni moralo šteti vztrajnost, vera v lastne sposobnosti ter trdo delo. Tisti, ki vsaj bežno poznate resnično zgodbo, boste hitro ugotovili, da film Cool Runnings nima prav veliko povezave z njo; v resnični ekipi tako ni bilo nobenega Sanke, ki je poljubljal jajca za srečo in se navajal na zimo tako, da je več ur preždel v zmrzovalniku, prav tako pa ekipa ni zbirala denar za olimpijado preko klošarjenja po ulicah, prisotnost jamajških športnikov pa je v Calgaryju zbudila bistveno več odoboravanja kot pa šikaniranja. S tega sledi sklep, da je Cool Runnings z vidika športne biografije obupno netočen, vendar pa je navkljub temu eden najbolj ganljivih, toplih in zabavnih filmov 90. let, ki nas znova spomni, kako smo lahko bili srečni, da nas je – sicer za kratek čas – zabaval nepozabni John Candy (tokrat v vlogi trenerja ekipe), ki se tokrat predstavi z enako mero duhovitosti kot tudi čustvenosti. Nasploh pa je Cool Runnings film, ki je preveč očarljiv in dobronameren, da bi nas motile njegove netočnosti; odlične igralske predstave, topel humor in eden najbolj čustvenih epilogov v zgodovini filma uspejo zbuditi gledalčevo pozornost in ga držati ob sebi vse do najave odjavne špice. Športna komedija o športnem duhu.