Epizodo Demons bi lahko znova označili za mašilo, saj večino časa nameni razvoju stranskih zgodb o ugrabitvi Audrey Horne v bordelu One Eyed Jack’s, osebnih spletkah Josie Packard, Nadininem čudežnem okrevanju po več dni trajajoči komi ter prizadevanju Bobby in Shelley, da bi s pomočjo Lea, ki je sedaj popolna rastlina, iztržila čim večjo vsoto zavarovalnine. Vsi ti zapleti so mestoma zabavni, včasih dolgočasni (še posebej zapleti z Josie Packard) in le redkokdaj tako fascinantni, da bi nas morali zanimati.

Na srečo se epizoda odkupi z novimi razodetji o življenju čudaškega Harolda Smitha, ki zgroženo ugotovi, da ga je Donna izkoristila zgolj za to, da bi se dokopala do Laurinega skrivnega dnevnika. Smitha popade naval hude jeze in očiten kontrast z njegovo umirjeno persono, ki smo jo lahko spremljali v prejšnjih epizodah, je tokrat prepričljivo izpostavljen. Še bolj fascinanten pa je del s Phillipom Gerardom, ki je naposled aretiran, med zaslišanjem pa doživi nekakšen napad, katerega lahko ublaži zgolj z močnim zdravilom, vendar se pred očmi vseh prisotni preobrazi (vsaj v duhovnem smislu) v osebo po imenu Mike. Ta razodene nekaj podrobnosti o tem, kdo je morilec BOB; ta je tokrat intrepretiran kot zajedalec, kot demonska entiteta, ki preži na šibke posameznike in njihova telesa uporablja kot lupine, znotraj katerih se napaja z njihovimi strahovi in osebnimi bolečinami. Edini, ki lahko BOBa zaustavi, je Mike, ki je bil njegov nekdanji sodelavec, vendar se je na neki točki odrekel ubijanju in svoje življenje namenil dokončnemu uničenju BOBa. Gre za enega od najbolj strašljivih in nepozabnih trenutkov v nadaljevanki.

In že ta prizor je dovolj, da se epizoda Demons dvigne nad povprečje.

V skladu s prejšnjo epizodo, je tudi The Orchid’s Curse povečini mašilo, kjer so v ospredju mnoge stranskimi prigodami prebivalcev Twin Peaksa, medtem ko je osrednji del z lovom na morilca Laure Palmer nekoliko zanemarjen. Cooper se požene na lov za Audrey Horne in s pomočjo šerifa Trumana vdre v kazino / bordel One Eyed Jacks in reši dekle pred gotovo smrtjo. Medtem se Donna zbliža s Haroldom, vendar ji ta še vedno ni pripravljen predati v roke Laurin dnevnik, zato se dekle odloči, da mu ga bo s pomočjo Madeline ukradlo. Eden od vrhuncev epizode je trenutek, ko Donna zvabi Harolda skozi vrata domovanja in se možakarju nenadoma začne tresti roka, nakar izgubi ravnotežje in pade po tleh. Haroldovo obnašanje ima mnogo več zloveščega ozadja kot se zdi na prvi pogled; zdi se namreč, da je Harol zaprt za štirimi stenami zavoljo lastne varnosti. Se je mogoče zbližal z Lauro Palmer, da mu je ta zaupala najbolj mračne skrivnosti in s tem nehote ogrozila njegovo življenje? Mogoče Harold ne želi zapustiti svoje hiše, ker bi s tem silam, ki obkrožajo mesto Twin Peaks (če sprejmete prisotnost nadnaravnega v nadaljevanki), izdal svojo lokacijo. Katere so te sile? Mogoče BOB, mogoče kdo drug. Ta del zgodbe je vrhunsko izpeljan in res je škoda, da je preostanek epizode tako medel in pozabljiv. Želimo si več tistega, kar dela Twin Peaks privlačnega; skrivnosti. Ne zanimajo nas Andyjeva impotenca, Jamesovo pritoževanje o tem, da trpi za prazen nič ali pa kako se njegova odštekana teta Nadine prebudi iz kome in pridobi nadnaravne moči.

To preprosto ni Twin Peaks, v katerega smo se zaljubili.