Ob izidu svojega najnovejšega celovečerca, nogometne komedije Next Goal Wins, je režiser in scenarist Taika Waititi priznal, da pred snemanjem ni imel pojma o nogometu, sedaj pa še bistveno manj. In v tej izjavi je povzet največji problem pričujočega filma; gre namreč za film o nogometu, ki ga je več kot očitno posnel nekdo, katerega znanje o nogometu ne seže dlje od spoznanja, da gre za igro z žogo. Opravka imamo z resnično zgodbo o nogometnem trenerju Thomasu Rongenu, ki je leta 2011 prevzel vodenje ekipe Ameriške Samoe, ki je desetletje pred tem na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo izgubila proti Avstraliji z zgodovinskim rekordnim porazom 31:0. Zgodba, ki jo povzema Waititijin film, je sposojena iz praktično vsakega športnega filma in je dandanes že skoraj klišejska; skupino totalnih zgub v roke vzame strog trener s celim kupom osebnih težav, ki pa jih mora postaviti na stranski tir in moštvo navdihniti, da začne zmagovati. In Next Goal Wins sledi tem klišejem z domišljavo trmo, zgodba pa je še začinjena z režiserjevim burkaškim humorjem, ki pa tokrat preprosto ne funkcionira. Drugače povedano; zdi se, da Waititija v filmu o nogometu zanima vse drugo kot nogomet, saj se film ne posveča prikazu treningov ali pa vsaj metod, s katerimi je Rongen motiviral ekipo, temveč se stvari odvijajo zgolj zato, ker to film od njih zahteva. Za piko na i pa skuša Waititi v komične pripetljaje vnesti tudi nekaj človeške drame, ki pa je pogosto manipulativno solzava in deluje skorajda neiskreno. Igralska zasedba svoje delo opravi v skladu s pričakovanji, čeprav skoraj vsi liki (še posebej člani nogometnega moštva) zgolj posedajo v ozadju, večina fokusa pa je na sicer pogosto odličnemu Michaelu Fassbenderju, ki pa tokrat kot Rongen deluje rahlo zdolgočaseno. Film skuša osvežiti klišeje z vključitvijo stranske zgodbe o transspolnem igralcu Jaiyahi Seuli, ki se je v zgodovino nogometa zapisal kot prvi transpolni igralec na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, vendar Waititi tudi s tem ne dostavi nobenega družbenega komentarja ali česarkoli omembe vrednega. Next Goal Wins ni žaljivo slab film in na trenutke postreže s posrečenimi humornimi vložki, toda koliko filmov o športnih zgubah, ki se morajo naučiti, da ne smejo biti zgube, še potrebujemo?
