Aprila 2022 se je scenarist in režiser TI West vrnil na velika platna v velikem slogu in sicer s prebrisanim, duhovitim in domiselnim slasherjem X o skupini amaterskih porno filmarjev, ki med snemanjem novega celovečerca na osamljeni podeželski kmetiji naletijo na psihotične kmetavzarje in njihove lačne aligatorje. Film je postregel z visoko mero suspenza, odličnih igralskih predstav, živahnega dogajanja in hkrati domiselno prepletel retro stil 70. let ter estetiko eksplotacijskih mesarij tipa The Texas Chainsaw Massacre in Saw. Vendar pa je bil pričujoči film zgolj začetek bistveno večjega projekta, saj je West imel v načrtu kar trilogijo filmov, ki se “nadaljuje” s predzgodbo Pearl, ki v ospredje postavlja življenje naslovne zlikovke v najstniških letih; Pearl (Mia Goth v svoji življenjski vlogi) ob koncu 1. svetovne vojne odrašča na odmaknjeni kmetiji z invalidnim očetom in avtoritativno materjo, hkarti pa sanja o trenutku, ko bo lahko obrnila hrbet temu mizernemu vsakdanu in postala filmska zvezda. Pearl bi najlažje opisali kot premeteno in namerno kičasto imitacijo hollywoodskih melodram in klasičnih muzikalov s skoraj klišejsko zgodbo o mladem dekletu iz kmetov, ki se skuša polastiti svojega koščka ameriških sanj; zato ne preseneča, da je film napolnjen z atraktivnimi plesnimi in pevskimi točkami, katere spremlja pompozna glasba ter teatralna igra, vendar pa ta idiličnost skoraj vedno vodi do istega cilja – brutalnega nasilja in neobčutljive morbidnosti. In četudi zgodba glavne junakinje poteka po preverjeni pripovedni liniji, West to “predvidljivost” začini z nonšalantnimi satiričnimi podtoni in roganjem iluziji ameriških sanj, ki uničijo družinske in moralne vrednote. Seveda pa je uspeh pričujočega filma treba pripisati oskarjevski predstavi Gothove, ki svojemu liku vnese potrebno globino in kompleksnost, kar je razvidno predvsem v fenomenalnem sklepnem monologou, kjer Pearl postane lik, do katerega čutimo enako mero zgražanja kot tudi sočutja. Pearl je tako film, ki na vseh nivojih preseže svojega predhodnika in postreže z eno najbolj unikatnih gledaliških izkušenj letošnjega leta.

Vsestranski TI West se je v zadnjih 13. letih uspel uveljaviti kot eno od bolj unikatnih, drznih in samosvojih filmarjev znotraj žanra grozljivk, ki se večkrat elegantno pokloni zapuščini retro šokerjev (The House of the Devil iz leta 2009 je recimo briljantni hommage nadnaravnim strašljivkam iz 70. let), hkrati pa nikoli ne zapade v časovno past in s tem tvega, da bi njegovi filmi izpadli preveč zastarelo ali ceneno nostalgično. Njegov najnovejši celovečerec X je prav tako zamišljen kot avtorjev poklon klasiki iz 70. let, gverilskem slasherju The Texas Chainsaw Massacre s preprosto zgodbo, ki bi jo vsaj na prvi pogled prisodili vsaki drugorazredni klavnici; leta 1979 majhna skupina filmarjev prispe na zasebno posest starejšega para v ruralnem predelu Teksasa, da bi posnela pornografski film The Farmer’s Daughters, kmalu po njihovem prihodu pa se začne kraj polniti s krvjo in razkosanimi trupli. Kar je najbolj presenetljivo pri filmu X, je to, da ima glede na vsebino močan potencial, da pristane v brezno cenenih eksplotacijskih klavnic tipa Saw in Hostel, vendar na srečo Westova izkušena filmska roka poskrbi, da film seže onkraj pričakovanih žanrskih smernic in postreže z bizarno, nepredvidljivo, morbidno duhovito in kot struna napeto gledalsko izkušnjo. Na šaljiv način bi lahko rekli, da skuša West ustvariti nekakšen anti-slasher, saj namerno krši skoraj vsa pravila omenjenega podžanra; namesto pričakovane mešanice videospotovske montaže, galerije hitro pozabljivih likov, za katere komaj čakamo, da ji nekdo zakolje in ekscesnega prelivanja krvi (četudi je te v filmu še v izobilju) smo deleženi filma s potrpežljivo počasnim tempom, preprostimi, vendar simpatičnimi junaki, zvrhano dozo moreče podeželske atmosfere ter predvsem visoko mero suspenza, s katero se West približa Hitchcockovi mojstrovini suspenza Psycho. Film sicer najbolj ostaja zvest tradiciji slasherjev z vidika sporočilnosti, saj tematizira večni kontrast med bogaboječo, zaostalo in incestoidno podeželsko mentaliteto ter svobodomiselnim duhom 70. let, katerega je ponazarjal ravno vzpon pornografije. X je tako še en presežek TI Westa, ki ga lahko uvrstimo med največje upe filmske groze zadnjih let.