Marsikdo je z začetkom letošnje jeseni opazil množično navdušenje nad fenomenom, imenovanim Squid Game. Južnokorejska akcijska srhljivka v devetih delih, ki je nastala pod okriljem Netflixa, je v slabem mesecu dni postala ena najbolj gledanih serij vseh časov, hkrati pa je dvignila ogromno prahu zaradi številnih prizorov brutalnega nasilja in koncepta smrtonosnih iger, katere bi lahko oponašali mlajši gledalci. Serija se vrti okoli skupine posameznikov, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov znajdejo v težkih finančnih stiskah, zato se udeležijo skrivnostnega tekmovanja v za odrasle prirejenih (in kakopak nevarnih) otroških igrah. Med 456. tekmovalci bo zmagovalec samo eden, ki bo domov odnesel glavno nagrado; 45 milijonov jenov. Verjetno ni treba pošteno napenjati možganov, da bi ugotovili, kakšno vizijo s seboj prinaša ustvarjalec serije Hwang Dong-hyuk; preko tekmovanja, v katerem so se ljudje za denar pripravljeni pobiti med seboj, se na metaforični ravni prikaže ponižujoč, okruten in nečloveški boj za preživetje neprivilegiranih revnejših slojev ter na drugi strani dekadentno mentaliteto elite, ki v prelivanju krvi vidi sredstvo za dosego množičnega orgazma. Tekmovanja, katera poganja pohlep in v podzavesti skrito človeško zlo, v svetu filma in serij že lep čas ne predstavljajo novosti (Battle Royale, Hostel in npr. franšiza The Hunger Games so tovrstne teme raziskovali že pred desetletji) in Squid Game resda obdela mnoge že videne razsežnosti nastalega konflikta, hkrati pa ponudi tudi kakšno provokativno idejo kot npr. dejstvo, da nihče od udeležencev ni prisiljen k sodelovanju na tekmovanju, ampak se vanj vključi prostovoljno, kar še bolj izpostavi avtodestruktivni eksistencialni položaj revnejših slojev, ki med bitko za smrt in krutim bojem za vsakdanji kruh ne opazi nobene razlike. A eden od razlogov, da je serija tako hitro obnorela občinstvo, je ta, da je izredno zasvoljiva in gledalca hudobno sili do tega, da jo pogleda v enem kosu; razlog za takšen rezultat tiči v privlačni galeriji likov, odličnih igralskih predstavah, prefinjeni mešanici nasilne teatralnosti, emocionalnosti in bizarnega črnega humorja ter številnih nepredvidljivih zasukih, ob katerih se gledalec nikoli ne dolgočasi. Končni rezultat je serija, ki na površini resda ponuja orgijo krvi in nasilja, toda v svojem bistvu skriva pretresljivo sporočilo o vse večjem prepadu med družbenimi sloji in strašljivi moči denarja nad človekovim dostojanstvom.