Vid Šteh

Rezultat iskanja slik za deadwood hbo series

HBO – jeva nadaljevanka Deadwood je eden od tistih ambicioznih televizijskih projektov, ki so žal mnogo prezgodaj zapustili male ekrane. David Milch se je v obdobju, ko ta žanr ni bil ravno priljubljen, odločil ustvariti pravo western epopejo o življenju prebivalcev majhnega mesta Deadwood (Južna Dakota) v 70. letih 19. stoletja. A tu ni govora o klasični kavbojki, kjer se veliko strelja in malo govori; Milcheva vizija divjega zahoda se odmika od žanrskih klišejev in postreže z daleč najbolj avtentično, surovo in niti malo romantično podobo tega razburljivega obdobja. Korupcija, nasilje, dvojne igre, politične razprtije in hoja na meji med redom in anarhijo predstavljajo vsakdan v naslovnem mestu in življenjih njegovih prebivalcev. Deadwood se dotakne praktično vseh družbenih slojev s svojevrstnimi značajskimi lastnostmi; od idealističnega, a impulzivnega šerifa Bullocka (Timothy Olyphant), sluzavega hotelirja E.B. Farnuma (William Sanderson), bogate vdove Alme Garret (Molly Parker), dobrosrčnih kurb Joanie (Kim Dickens) in Trixie (Paula Malcomson), zadirčnega Cya Tolliverja (pokojni Powers Boothe) in vse do spletkarskega lastnika salona Ala (življenjska vloga Ian McShana). Kot že rečeno, je glavna odlika nadaljevanke Deadwood ta, da sicer pripada žanru westerna, vendar pa ta služi zgolj kot temelj, na katerem se gradijo večne zgodbe o človeškem pohlepu, preračunljivosti in gnilem zobovju politike (kar je posebej izrazito v 2. sezoni, ko se naslovno mesto znajde sredi zemljiških obračunavanj), zato ne preseneča, kako veliko vzporednic s trenutnim stanjem sveta je moč potegniti. Poleg prepričljivega potovanja v preteklost se nadaljevanka lahko pohvali z mojstrskimi dialogi, ki so enako shakesperijanski kot tudi vulgarni ter potrpežljivim tempom, ki bo morebiti koga uspaval, vendar to le zato, ker je Deadwood serija o likih in njihovih interakcijah, ne pa toliko o razburljivih strelskih obračunih. Rezultat je ena od najboljših televizijskih serij vseh časov, ki ne bo navdušila zgolj oboževalce vesternov, ampak tudi tiste, ki hrepenite po kompleksni in izvrstno spisani tragediji, postavljeni v blatno naslovno mestece.

Rezultat iskanja slik za extremely wicked shockingly evil and vile poster

Joe Berlinger je javnosti najbolj poznan po svojih dokumentarcih, v katerih secira nekatere najbolj razvpite zločince in njihova okrutna dejanja. Letos se je kar z dvema projektoma posvetil verjetno najhujšemu ameriškemu serijskemu morilcu vseh časov, enako šarmantnemu kot tudi psihopatskemu Tedu Bundyju, ki je v 70. letih s svojimi okrutnimi zločini šokiral svetovno javnost. Potem, ko je Berlinger posnel dokumentarec o omenjenemu morilcu, se je odločil, da manjši del njegovega življenja predstavi v celovečernem filmu Extremely Wicked, Shockingly Evil and Vile. Naj opozorim, da film ni klasična biografija, ki prikazuje začetek in konec Bundyjeve morije, ampak se osredotoča na njegov odnos z bivšim dekletom Elizabeth Kloepfer, potem ko ta ni zmožna sprejeti dejstva, da je človek, s katerim je delila svoje intimno življenje, v resnici strah in trepet vseh mladih žensk v 70. letih. Šibka plat filma je predvsem ta, da ni toliko film o Kloepherjevi in njenemu soočanju z resnico o Bundyju, ampak je v prvi vrsti zgodba o lovu na očarljivega morilca, ki ga bremenijo obtožbe napadov in umorov na ženske. Glede na to, da o Bundyju vemo že praktično vse, se zdi nekoliko odvečno, da znova spremljamo dogodke, ki so bili prikazani v mnogih dokumentarcih in celovečernih filmih (dober primer tega je film Ted Bundy iz leta 2002). To pa je tudi edina vidnejša napaka te kompetentno narejene biografije, ki nas znova spomni, da ima zlo pogosto lep videz. Srčika filma je kakopak magnetni nastop Zaca Efrona, ki je naposled dokazal, da so leta statusa najstniškega idola že zdavnaj minila in da je v resnici izvrsten igralec. Nič slabša ni Lily Collins kot Kloepherjeva, četudi bi si želeli, da bi bil njen lik bolje razvit. Extremely Wicked, Shockingly Evil and Vile ne predstavi ničesar bistveno novega o Bundyju in njegovih zločinih, navkljub temu pa predstavlja zanimiv vpogled v temačna poglavja zgodovine o ameriških serijskih morilcih.