Under the Shadow (2016)

Grozljivke ponavadi nimajo tendence nagovarjati širša oz. družbeno relavantna vprašanja, kaj šele, da bi se dotaknile takšnih tem kot so rasna segrecija, šovinizem ali politika.Under the Shadow pa je ravno to; unikaten miks nadnaravne srhljivke in angažirane umetnosti, ki razkriva podcenjujoč položaj žensk v Iranu in grozljiva ozadja več let trajajočega iraško-iranskega konflikta v 70. letih prejšnjega stoletja. Zgodba se vrti okoli matere, nekdaj obetavne študentke medicine, kateri oblasti zaradi preteklega aktivnega sodelovanja v revolucionarnem gibanju ne dovolijo nadaljevanja študija, zato je obsojena na dolgočasno življenje za štirimi stenami s svojo hčerko in možem, uspešnim zdravnikom. Ko slednjega vpokličejo na bojišče, mati in hči ostaneta sami v stanovanju, kjer se kmalu zatem začnejo dogajati nenavadne reči, ki so plod nevidnih nadnaravnih sil. Kot že rečeno, Under the Shadow prepleta osebno zgodbo o ženski, ki zaradi strogih pravil iranske družbe ni zmožna izpolnjevati svoje vloge izobraženke, prav tako pa je zaradi grozljivih stvari, ki se dogajajo njeni hčerki, nemočna ohraniti svojo trdno materinsko držo. Režiser in scenarist Babak Anvari s sprano fotografijo, izrazitim minimalizmom ter samozavestnim občutkom za suspenz uspe močan družbeni komentar zapakirati v navidez klišejsko zgodbo o še enem demonu, ki rad straši otroke in jim pere možgane z bizarnimi fintami. In ravno zaradi svoje nenavadne narave ter uporabe praktičnih učinkov uspe gledalca prestrašiti kot tudi vzpodubiti k razmišljanju o nažalost še vedno aktualnem vprašanju previsokih pričakovanj, ki jih družba goji do žensk. Angažirana groza.

Ocena

Rating: 4 out of 5.

Piggy (2022)

Rating: 8 out of 10.

Španska srhljivka Piggy, ki ga je po lastnem istoimenskem kratkem filmu posnela Carlota Pereda in zbudila ogromno pozornosti festivalu Sundance, se na površju odvija kot še ena zgodba o trpinčeni najstnici, ki po letih huliganstva in poniževanja zbere “pogum”, da udari nazaj in zadosti lastni definiciji pravice. In glavna junakinja pričujočega filma, Sara, ne bi mogla biti bolj zgovoren primer takšne osebe; sramežljiva najstnica živi v majhni vasici na španskem podeželju in pomaga staršem v mesariji, zaradi njene obilne postave je pogosta tarča nesramnih vrstnikov, doma pa jo terorizira avtoritativna mater, ki jo ošteva na vsakem koraku. Režiserka v prvi tretjini filma z nizanjem dokaj pretresljivih in težko prebavljivih scen Sarinega poniževanja na prepričljiv in subtilen način razgali tragično eksistenco glavne junakinje, ujete v zatohlost podeželskega primitivizma ter pomanjkanje pristne starševske ljubezni. Toda tisto kar film Piggy dvigne nad povprečje, je njegov okvirni zaplet; Sara namreč ni tista, ki se znaša nad huligani, ampak to v “njenem imenu” opravlja neznani moški, ki ugrablja Sarine huligane, dekle pa ob tem spoznanju ne obvesti nikogar, temveč trči ob težko moralno dilemo. Si Sarini rablji zaslužijo drugo priložnost ali pa je princip oko za oko, zob za zob zanjo bolj primeren? To provokativno in kompleksno vprašanje uspe Piggy kompetentno vnesti v žanrske konvencije najstniškega slasherja, hkrati pa s ščepcem črnega humorja in psihološke globine glavne junakinje (odlična Laura Galan) poskrbi, da film skoraj nikoli ne zapade v območje predvidljivega ali za lase privlečenega. Izjema je zgolj zadnja tretjina, ki nekoliko popusti v svoji radikalnosti in se odloči za bolj poenostavljene razrešitve konflitka, toda film navkljub temu venomer ohranja dobrodošlo udarnost in kompleknost, ki jih pri čezlužnikih močno pogrešamo. Piggy tako zmanjka nekaj drznosti, da bi postal mojstrovina, a kot celota funkcionira tako kot je treba in pri svojem serviranju neprijetnosti ne popušča vse do zadnje minute.