Tragedy Girls (2017)

Rating: 8 out of 10.

Če sodimo po vsebini, je črna komedija Tragedy Girls že vnaprej obsojena na propad. Glavni junakinji filma Sadie in McKayla sta najboljši prijateljici, ki skušata pridobiti na popularnosti z amaterskim lovom na serijskega morilca, svoje korake pa redno beležita na družabnih omrežij, kjer v rekordno hitro času pridobita ogromno sledilcev. Kmalu pa se izkažke, da imata punci v glavi počiščeno ravno toliko kot tisti, ki ga lovita; ne samo, da dvojica namerno širi paniko med lokalnim prebivalstvom, ampak se kmalu začenjata zatekati k brutalnim umorom. Na tem mestu se velja vprašati; ali je sploh mogoče posneti za gledalca všečen film, kjer sta osrednja lika sociopatski najstnici, ki jima je malo mar za življenja ljudi okoli sebe in živita zgolj druga za drugo in za nabiranje všečkov na spletu? Verjemi ali ne; film Tragedy Girls ta izziv opravi z odliko, saj uspe loviti ravnotežje med sprevrženostjo, politično nekorektnostjo in okrutnostjo, hkrati pa bizarno očarljivostjo in humorjem, ob katerem se boste valjali po tleh od smeha. Glavni razlog za tako dober rezultat je v tem, da se film zaveda lastne nezaslišanosti in se kot tak ne jemlje preveč resno, hkrati pa postreže z brihtnimi popkulturnimi referencami, izvrstno fizično komedijo in pikrim družbenim komentarjem o naši večni fascinaciji nad družabnimi omrežji in serijskimi morilci. Resda je satirična plat filma nekoliko površno raziskana in bi si gledalci želeli, da bi prišla bolj do izraza (še posebej v drugi polovici), toda te napake nikakor ne uničijo užitka ob ogledu. Simpatično zlobne glavne junakinje, katerih prijateljstvo je na nek sprevržen način tudi ganljivo, dober tempo, nepričakovani zapleti in brutalno neusmiljen epilog naredijo iz Tragedy Girls eno boljših črnih komedij zadnjih let.

The Sublet (2015)

Rating: 7 out of 10.

The Sublet je psihološki nadnaravni triler, ki ga lahko razumemo kot poklon klasikam Romana Polanskega oz. njegove “stanovanjske” trilogije. (Repulsion, Rosemary’s Baby, The Tenant), ki so utesnjenost in praznino stanovanj enačili s problematičnim psihičnim stanjem junakov in njihovih eksistencialnih stisk. Tokrat tej nesrečni usodi ne ubeži mlada mamica Joana, ki se s svojim zaročencem in dojenčkom vseli v stanovanjsko hišo, kjer ni na spregled žive duše, njeno domišljijo pa še dodatno razburjajo nenavadni zvoki v stenah, halucinacije, nočne more ter odkritje, da je bilo njeno stanovanje prizorišče krvavega zločina. The Sublet je film, ki se zaveda svoje nizkoproračunske narave, zato se ne zateka k cenenosti in preverjenim trikom, ampak vse moči usmeri v stopnjevanje izredno tesnobne atmosfere (večina filma se dogaja v notranjosti stanovanja), ki hkrati okrepi občutke osamljenosti in brezizhodnosti glavne junakinje. Prav tako je vredno pohvaliti, da se film ne poslužuje nenadnih skokov v kamero, pospremljenih z bučno orkestralno glasbo, ampak namesto uspe prestrašiti na subtilne načine, pa naj si gre zgolj za preprosto uporabo zvoka, igre senc ali pa flashbackov, ki pojasnijo ozadje dogajanja. Ker gre za nizkoproračunski izdelek, je igra seveda povprečna, nekateri dialogi leseni in včasih se zdi, da želi film povedati več, kot mu je dejansko potrebno, vendar pa je glede na preostalo bedno bero podobnih skropucal presenetljivo spodobna strašljivka, ki bo obržala vašo pozornosti vse do nastopa odjavne špice.