Leta 1961 je poljski filmar Jerzy Kawalerowich posnel kultno mojstrovino Mother Joan of the Angels, religiozno grozljivko, ki je delno temeljila na resničnih dogodkih iz 17. stoletja, ko se je v francoskem mestu Loudun sprožil odmeven sodni proces zoper karizmatičnega in župnika Urbaina Grandierja, ki je bil obtožen čarovništva, širjenja blasfemičnih naukov in spolnih zlorab pripadnic reda uršulink, ki so bivale v bližnjem samostanu. Kawalerowichev film je zaradi tedaj sporne vsebine kakopak dvignil ogromno prahu, toda to ni bilo nič v primerjavi s šokom, ki ga je deset let kasneje dostavil britanski filmski provokator Ken Russel z dolgo leta prepovedano in tudi z današnjega vidika kontroverzno zgodovinsko srhljivko The Devils. Za razliko od Kawalerowicha, ki je okoli resničnega dogodka spletel fiktivno zgodbo, Russel bolj zvesto sledi zgodovinskim dejstvom (četudi ta pričakovano zdramatizira) in se osredotoča predvsem na politično ozadje sodnega procesa (Grandier je bil namreč velik nasprotnik tedaj vplivnega kardinala Richelieuja); temu primerno je film oborožen z neusmiljeno močnim komentarjem na račun korupcije pri najvišjih predstavnikih oblasti, cerkvene hinavščine, ki je iz obtožb o domnevni obsedenosti nun ustvarila javni spektakel ter zlorabe moči. The Devils je nepopustljivo oster in brutalen film, ki venomer niha med politično subtilnostjo in groteskno eksplotacijo (prizor z orgijo nun, ki “zlorabijo” Kristustov križ, še danes strese do kosti), neprijetno izkušnjo pa Russel dopolni s presunljivo kostumografijo in scenografijo, ravno pravšnjo mero zgodovinske avtentičnosti in umetniške svobode ter fenomenalnimi igralskimi predstavami, še posebej Oliverja Reeda kot Grandierja in Vanesse Redgrave v vlogi spolno zatirane redovnice Jeanne. The Devils bo za nekatere gledalce preveč teatralen in neokusen, toda gre za enega redkih filmov, ki uspe biti enako škandalozen kot tudi inteligenten.

Večni danski provokator Nicolas Winding Refn je filmar, ki z enako mero samozavesti kot tudi arogance uteleša prepričanje vzemi ali pusti, pa naj bo tu govora o njegovih filmih ali televizijskih serijah, s katerimi si je krajšal čas med desetletje dolgim odmorom od snemanja celovečercev. Njegovi izdelki vedno dostavijo prav posebno gledalsko izkušnjo, ki pa zna biti za marsikogar preveč frustrirajoča in pretenciozna in Her Private Hell pri tem ne predstavlja nobene izjeme. Mešanica psihološke grozljivke, neo-noir trilerja in ZF distopije je postavljena v neimenovano metropolo, ki je zavita v skrivnostno meglo in spremlja igralko Elle (Sophie Thatcher), ki se preživlja z igranjem v cenenih eksplotacijskih filmih in odrašča v toksičnem družinskem okolju; njen oče je namreč filmski vplivnež, ki rad spi z mnogo mlajšimi dekleti in je celo poročen z Dominique, ki je njena nekdanja najboljša prijateljica. Sočasno z Ellino zgodbo smo gledalci priča moreči odisejadi ameriškega vojaka, ki tava po meglenih ulicah metropole in išče svojo pogrešano hčerko, ki naj bi bila ugrabljena in odpeljana v “Pekel”. Her Private Hell je film, namenjen izključno Refnovim najbolj gorečim oboževalcem, saj ta tudi tokrat ne pristaja na kompromise in dostavi vizualno in zvočno razkošno, vendar pa vsebinsko sila enigmatično in pogosto frustrirajočo tragedijo, katere ni potrebno razumeti, ampak prej izkusiti. Kot je moč pričakovati, je film s tehničnega vidika mojstrovina, saj Refn znova postreže z razkošno kostumografijo in scenografijo, izpiljeno neo-noir atmosfero in čudovito glasbo, med aduti pa je še potrebno omeniti fenomenalno Thatcherjevo v verjetno svoji najboljši igralski predstavi v karieri. In omenjene prednosti so dovolj, da bodo Refnovi oboževalci cenili njegovo provokativno umetniško vizijo, ki se ne sramuje groteskne erotike, ekscesnega nasilja in hladnosti. Kaj pa ostali? Če se želite seznaniti z Refnovo filmografijo, bi Her Private Hell moral biti čisto na dnu izbire, saj gre za film, ki v prvi vrsti utrdi njegovo pozicijo filmarja, ki mnoge navdušuje, druge pa spravlja ob živce. Če je za njegovo kariero to dobro ali slabo, pa je seveda stvar debate.