The Vourdalak (2023)

Rating: 9 out of 10.

Ruski poet, dramatik in pisec Aleksey Konstantinovich Tolstoy (1817-1875) je leta 1839 spisal klasično gotsko novelo The Family of the Vourdalak, ki velja za eno od zgodnejših del z vampirsko tematiko, postavljena pa je v ruralno okolje Srbije, po katerem straši skrivnostno bitje, imenovano Vourdalaka, ki ga je moč – v skladu z vampirsko “tradicijo” – ubiti zgolj s potiskom kola skozi srce. Novela, ki je sicer navdihnila številne knjige in filme o vampirjih, je imela tudi močan vpliv na režijski prvenec Adriena Beauja z naslovom The Vourdalak, ki bi ga lahko označili tudi za najbolj zvesto adaptacijo novele. Zgodba je postavljena v gozdove neimenovane vzhodnoevropske države sredi 18. stoletja in sledi nevrotičnemu francoskemu markizu (Kacey Mottet Klein), ki mu razbojniki ukradejo konja, zato poišče pomoč na domu družine skrivnostnega Gorche, ki se je pred tednom dni odpravil bojevat proti Turkom, nakar se vrne spremenjen kot Vourdalak, vampirju podobno bitje, ki začne ustrahovati tako člane lastne družine kot tudi markiza. Glede na to, da je bila dosedaj vampirska mitologija v filmih že dodobra raziskana in posledično vodila v tematsko prežvečenost, The Vourdalak prinaša nekaj klasične svežine, ki jo oboževalci ikoničnih krvosesov nedvomno pogrešajo. Beaujev film je eleganten in duhovit poklon atmosferičnim gotskim grozljivkam iz 60. in 70. let, ki so se bolj kot na ekscesno prelivanje krvi in seksualno perverzijo zanašajo na pristno temačno atmosfero, sofisticiran črn humor in zvesto sledenje vampirskemu izročilu, kjer ni nobene sledi po hollywoodski kozmetični produkciji. K temu dodajmo še odlične igralske predstave, počasen tempo (za nekatere gledalce bi film vsaj v prvi polovici znal biti malce naporen), pristno vzdušje ter zastrašujoče čudovit konec in končni rezultat je eden najboljših vampirskih filmov zadnjih let. The Vourdalak predstavlja obvezen ogled za vse ljubitelje klasičnih vampirjev.

Downfall (2004)

Rating: 10 out of 10.

20. april 1945. Nacistični vodja Adolf Hitler praznuje svoj 56. rojstni dan, vendar razlogov za praznovanje ni več; njegov nekdaj močan vojaški imperij je v razsulu, sovjetska vojska je tik pred vrati Berlina in nepripravljen na predajo se z najožjimi sodelavci in družinskimi člani zateče v podzemni bunker, kjer navkljub iluzijam, da bo nacistična vojska v zadnjem trenutku vendarle dosegla čudežno zmago, čaka na neizogibni konec. Nemška vojna drama Downfall režiserja Oliverja Hirschbiegla se osredotoča na zadnjih deset dni v življenju nemškega diktatorja, dogajanje pa spremljamo skozi oči njegov tajnice Traudl Junge, ki je vztrajala z njim v bunkerju vse do trenutka, ko je storil samomor in simbolično napovedal kapitulacijo Nemčije. Pred uradnim izidom se je okoli filma širilo veliko govoric in predvsem očitkov, da bo ta želel prikazati Hitlerja v karseda sočutni luči in celo omiliti prikaz posledic njegovih krutih dejanj, vendar temu niti približno ni tako. Downfall je pretresljivo iskren in neideološko obarvan portret z realnostjo skreganega militarista, ki se med čakanjem na smrt utaplja v lastnih blodnjah in paranoidnih mislih, za kar se je v veliki meri treba zahvaliti vrhunski igralski predstavi Bruna Ganza, ki s srhljivo natančnostjo ujame Hitlerja v dvojni vlogi očarljivega čustvenega manipulatorja in hladnokrvnega političnega fanatika, ki je vse do konca verjel v pravičnost svojih dejanj. Toda pričujoči film ni zgolj zgodba o Hitlerjevem koncu, ampak tudi o koncu tretjega rajha nasploh; z osredotočenostjo na zgodbe več likov (od generalov, ki se bojijo ugovarjati Hitlerjevim norim okazom do otroških civilistov, ki šele na bojišču spoznajo zmoto svoje prisege nacizmu) Hirshchbiegl ustvari pretresljivo sliko enega najbolj bolečih in temačnih poglavij v moderni nemški zgodovini, pri tem ne išče izgovorov in ostaja karseda zgodovinsko avtentičen. Downfall ni samo film, ampak drzna umetnina, ki ponudi trezen vpogled v razvoj čistega zla.