Potem, ko je Joel Schumacher s polomijo Batman & Robin skorajda uničil zapuščino najbolj popularnega superheroja vseh časov Batmana, je ta potreboval režiserja, ki ga ne bo zgolj odrešil, ampak ga naredil ponovno družbeno relavantnega. Zato se zdi logično, da se je Batmana ravno Christopher Nolan, svež po uspehu inteligentnih trilerjev Memento in Insomnia. Da je Nolan nalogo vzel smrtno resno, pokaže že s svojim pristopom, ki je za žanr stripovskih / superherojskih filmov neobičajen; Batman Begins je namreč najbolj temačna in realistična različica zgodbe o bogatašu, kateremu v rani mladosti umorijo starše, sam pa zapriseže maščevanje in postane Batman, temni križar zoper kriminal v mestu Gotham. Kot že rečeno; se film odmika od patetične teatralnosti Schumarjevega Batmana, po drugi strani pa se tudi ne poslužuje gotske fantazije Burtonovih prvih dveh filmov, ampak ubere svojo pot. V bistvu je Batman Begins v svojem ultrarealizmu (kolikor je v okviru obravnavanega žanra to mogoče) tako močan, da gledalec nehote pozabi, da gleda film o Batmanu. Ta pristop bi znal nekatere gledalce zmotiti, toda Nolan še vedno zvesto sledi vsem principom, ki definirajo Batmanov lik; njegova prisega, da ne bo ubijal in da bo Gothamu s svojo pojavo predstavil, da za mesto še obstaja upanje. V naslovni vlogi se odlično izkaže šarmantni Christian Bale, nič slabša pa nista Michael Caine kot služabnik Alfred in Morgan Freeman kot Bruceov tesni sodelavec Lucius. Film preseneti z dokaj prepričljivim zlikovcem, realistično akcijo ter večplastno zgodbo, katerih v stripovskem žanru žal občutno primanjkuje. Nolanov stil bo morebiti sprožal nekaj polemik o tem, če gre sploh še za klasični stripovski film, toda Batman Begins je treba pohvaliti že zaradi tega, ker prebije žanrske okvirje in se postavi na popolnoma novo, skorajda umetniško raven.