O legendarni skupini Sex Pistols je bilo posnetih že nešteto igranih filmov in izčrpnih dokumentarcev, zato se zdi ogled šestdelne biografske miniserije Pistol režiserja Dannyja Boyla marsikomu odveč. Je sploh moč povedati kaj novega o skupini, ki je sredi 70. let s svojim umazanim garažnim punk rockom pozvročila ne zgolj glasbeno revolucijo, ampak pošteno pretresla temelje konzvervativne Velike Britanije, ki je skupino celo – za kratek čas – razglasila za državnega sovražnika številka ena? Ne ravno. Zato je težko reči, da pričujoča miniserija ponuja svež, poglobljen in unikaten vpogled v astronomski vzpon in padec podivjane in disfunkcionalne četverice, katero so zaznamovani spori, menedžerske prevare, cenzura in najrazličnejše odvisnosti. Pistol je dokaj konvencionalna biografija, ki kronološko beleži najpomembnejše trenutke v kratkotrajni karieri zasedbe z eno posebnostjo; ker je scenarij spisan na podlagi avtobiografije kitarista Steva Jonesa, je tudi miniserija osredotočena na njegova prizadevanja, da bi formiral skupino Sex Pistols, jo vodil skozi turbolentna obdobja in hkrati nad vodo držal svoje težavno razmerje s Chrissie Hynde, sicer pevko legendarnih The Pretenders. Navkljub temu miniserija beleži bolj ali manj že znane podrobnosti iz kariere skupine (prevarantski triki menedžerja Malcoma MacLarena, sloviti sabotažni koncert ob kraljičinem jubileju, heroinska odvisnost Sida Viciousa in njegovega dekleta Nancy Spungen), vendar ta familiarnost in rahla formulaičnost ne prinašata slabih novic. Miniserija se dviga nad povprečje predvsem zaradi spretne Boylove režije in njegovega izvrstnega razumevanja tematike vpliva punk rocka na zgodovino glasbe, izkušnjo pa uspe začiniti z domiselno hektično in stilsko izbrušeno montažo, hitrim in živahnim dogajanjem, bogatim izborom glasbe, ki prepričljivo obudi duh 70. let, za piko na i pa poskrbi tudi odlična igralska zasedba, kjer kakopak največ pozornosti zbudi Toby Wallace kot Jones. Pistol je miniserija, ki ne spreminja sveta in piha na dušo predvsem oboževalcem Sex Pistols, vendar pa navkljub nekaterim napakam uspe Boyle ustvariti spodoben in na trenutke ganljiv poklon gibanju, ki je za vedno porušilo temelje glasbene zgodovine.

Stripovska / superherojska ikona Batman je od svojega nastanka v 40. letih doživela nešteto preobrazb in interpretacij in mnogi so prepričani, da je filmska trilogija Christopherja Nolana definirala obravnavni lik in ponudila daleč najboljšo vizijo temnega viteza mesta Gotham. Toda ta čast pripada danes legendarni animirani seriji Batman: The Animated Series, ki je s tandemom vrhunskih režiserjev in scenaristov uspela preseči okvirje televizijske zabave za najmlajše, še posebej zato, ker je presenetljivo mračna in kompleksna tudi za starejše gledalce. Treba je upoštevati, da je bila večina risank v začetku 90. let zaznamovanih z živimi barvami, ekscesnim humorjem ter preprostimi zapleti s pogosto površinskimi moralnimi sporočili, česar pa v pričujoči animiranki ne boste našli. Prvo, kar gledalcu pade v oči, je prepoznavno temačna animacija, s katero se serija močno približa tesnobnemu vzdušju starošolskih noir kriminalk; mesto Gotham je s svojo neogotsko podobo večino časa zavit v temne barve noči, k pogosto zadušljivemu in skorajda kafkovskemu vzdušju pa pripomore tudi odlična melodramatična glasba ter visoka mera detektivskega suspenza. A tisto, kar pričujočo serijo dvigne močno nad povprečje, je njena vsebinska kompleksnost in obravnavanje pogosto provokativnih tematik kot so shizofrenija, krvno maščevanje, zloraba, krivda (motiv marsikatere epizode je Batmanov prebolevanje smrti staršev) in seveda nasilje kot sredstvo za dosego cilja. Ravno zaradi tega neobičajnega pristopa se posamezne epizode navdušujoče spogledujejo z žanri, ki so mlajši publiki vsaj na prvi pogled prezahtevni kot npr. psihološka srhljivka, noir detektivka, misterij, socialna drama in gotska grozljivka. A k sprostitvi resnobnega vzdušja pripomore pogosto sofisticiran črni humor, zato serija nikoli ne zapade v vode preveč depresivnega. Velja še omeniti vrhunsko igralsko zasedbo, kjer prednjači prodorni glas Kevina Conroyja kot Batmana ter navihenega Marka Hamilla kot Jokerja in končni rezultat je brez kančka dvoma ena najboljših animiranih serij vseh časov.