The Stranger (2020)

Dane DeHaan Talks Quibi, The Stranger, and Shares Thoughts on Joker |  Collider

Rating: 7 out of 10.

Kaj je Quibi? Preprosto povedano; gre za spletno platformo z vsebinami, primernimi za oglede preko mobilnih telefonov. Mednje spada tudi 13 – delna nadaljevanka The Stranger, ki uporabi format kratkih epizod (vsaka traja približno 8 minut) in na takšen način uspe zgostiti dogajanje ter ga začiniti z nekoliko več suspenza in preprosto karakterizacijo maloštevilnih likov. Serija režiserke in scenaristke Veene Sud se odvije v 12. urah oz. tekom ene noči in predstavi razburljivo avanturo najete voznice Clare, ki nekega večera pred hišo pobere novega potnika, enako skrivnostnega kot tudi očarljivega Carla. Ta odločitev se izkaže za vse prej kot pametno, saj kmalu zatem Carl napade Clare, ta pa mu uspe še pravi čas pobegniti, vendar pa je to šele začetek nore noči, ki čaka glavno junakinjo. Kot že rečeno; The Stranger je preprost, efekten in naposreden psihološki triler, ki zvesto sledi žanrskim pravilom in je v svojem bistvu precej konvencionalen izdelek, vendar pa skuša svojo zgodbo obarvati z družbenimi komentarji, ki so posredovani včasih bolj, drugič pa manj uspešno. Že okvirna zgodba osamljene ženske, ki si mora zaradi nekoga drugega oprati krivdo, le da skoraj nihče ne verjame njenim besedam, je zgovoren komentar na družbeni položaj marsikatere ženske, katere prošnje za pomoč pogosto naletijo na gluha ušesa. To sporočilo je posredovano dokaj prepričljivo, še bolj močna pa je serija v trenutkih, ko problematizira vdor virtualnega v našo zasebnost in kako zastrušojoče napredna je lahko tehnologija. Sudova hkrati seriji doda še nekaj aktualnih komentarjev na temo policijskega nasilja, rasizma ter šovinizma, ki pa niso ravno subtilni ali pretirano globoki. To je sicer razumljivo, saj je težko stlačiti toliko vsebine v tako kratek format, zato lahko Sudovi rahlo površinsko družbeno kritiko oprostimo. Na srečo serija nima nobenih drugih večjih napak, še posebej po zaslugi minimalistične, vendar odlične igralske zasedbe (še posebej se izkaže Dane DeHaan v vlogi psihopatskega Carla), dobrega tempa in visoke mere suspenza, ki je za tovrstni žanr še kako pomemben. Zgodba postreže z nekaj čudnimi naključji in kot celota pušča veliko lukenj, toda za oboževalce zgoščenih in neposrednih psiholoških trilerjev bo The Stranger povsem spodobno žanrsko razvedrilo.

Ne pozabi dihati (2019)

V kinih kmalu družinski celovečerec Ne pozabi dihati | Radio Si

Rating: 8.5 out of 10.

Prepletanje žanra mladinske drame o odraščanju s pripovednimi tehnikami Terrenca Mallicka se zdi neobičajna kombinacija, ki lahko rodi vse prej kot obetavne rezultate. Toda režiserju Martinu Turku, ki je pred leti postregel z nekoliko ponesrečeno eksperimentalno dramo Nahrani me z besedami, je z najnovejšim celovečercem uspelo ravno to; združiti dva neobičajna stila v iskren, intimen in čustveno intenziven film. Ne pozabi dihati je počasna mladinska drama o težavnem odraščanju najstnika Klemna, ki živi skupaj s svojo mamo in starejšim bratom Petrom v majhnem podeželskem mestu. Klemen in Peter sta močno navezana drug na drugega in preživita ogromno časa skupaj, vendar pa se njun odnos zaostri, ko spozna Petrovo punco Sonjo, ki v njegovih očeh postane “vsiljivka”, četudi Klemen do nje hkrati goji nenavadno naklonjena čustva. Osrednji konflikt Turkovega filma bi lahko bilo klasično ljubosumje, ki se prebudi v Klemnu, ko ga njegov brat zaradi punce postavi na stranski tir, toda za vsem skupaj se skriva mnogo več; Ne pozabi dihati je film o občutljivem in nemirnem duhu najstniškega odraščanja, ki vodi v kontradiktorna občutja, nepremišljena dejanja ter konflikte z vrstniki in predvsem s samim seboj. Turk z uporabo čudovite fotografije in naslanjanja na filmski ekspresionizem odlično zajame sicer večno težavna in težko obrazložljiva občutja, ki spremljajo odraščanje in grenko zavedanje, da ni nič večno. Ob tem pa ne smemo pozabiti na odlične predstave mladih igralcev, ki se v svojih vlogah dobro znajdejo in nikoli ne izpadejo narejeno ali pretirano teatralno. Ne pozabi dihati je preprost, neposreden in iskren kot tudi večplasten, kompleksen in “težak” film, ki uspe nagovoriti najstniško občinstvo, pa četudi s težkimi tematikami.