Dark – 1. sezona (2017)

Orb light | Dark Wiki | Fandom

Rating: 8.5 out of 10.

Dark je prva nemško govoreča nadaljevanka, ki jo je pod svoje okrilje vzel spletni gigant Netflix in hkrati nemški odgovor na kultno serijo Twin Peaks. Tudi tokrat imamo namreč opravka z navidez idiličnim podeželskim mestom, kjer začne serija bizarnih dogodkov pretresati lokalno skupnost, z vmešavanjem elementov nadnaravnega pa se splete privlačni misterij, ob katerem se veza med resničnostjo in iluzijo pretrga. Dark se odvija v mestu Winden, kjer začnejo otroci na lepem izginjati, to pa tudi poruši temelje štirih družin, ki so medsebojno bolj povezane kot se zdi na prvi pogled. Nadaljevanka v desetih delih v maniri že omenjene legendarne serije TP prepleta elemente različnih žanrov; od družinske drame, črne komedije, ZF trilerja pa vse do surrealne grozljivke. Takšen podvig je kakopak tvegan, toda Dark svojo nalogo opravi z odliko in ne potrebuje dolgo, da gledalca dobesedno prikuje pred ekran in odpelje v enako privlačen, mističen kot tudi skrivnosten svet mesta Winden in zasebna življenja njegovih prebivalcev. Serija predstavi široko galerijo kompleksnih likov, ki vsak zase čuva sto in eno skrivnost, kar jih dela za gledalca še bolj zanimive, njihova življenja pa še bolj pridejo do izraza, ko jih spremljamo skozi tri ločena časovna obdobja; leta 1953, 1986 in 2019. Dark namreč ni samo saga o družinskih skrivnostih in klasična kriminalka, temveč inteligenten ZF triler o potovanju skozi čas ter časovnih manipulacijah, ki se slej ko prej razvijejo v klasični boj dobrega proti zlemu, svetlobe proti temi. Z vzdušno glasbo, nostalgičnimi popevkami iz 80. let, odličnimi igralskimi predstavami ter potrpežljivim tempom 10 ur, kolikor prva sezona traja, mine kot bi mignil, usodni preobrat na koncu pa kakopak odpira pot za nadaljevanje. Nekateri gledalci bodo sicer imeli nekaj težav s sledenjem imenom likov ter njihovih sorodstvenih vezi (te preko potovanja skozi čas postanejo še bolj bizarne), toda Dark je serija, ki je ravno prav zanimiva, zahtevna in gledljiva, da se njenemu čaru preprosto ni moč upreti. Nedvomno ena najboljših Netflixovih produkcij v zadnjih letih.

Ko to tamo peva (1980)

Studentski Kulturni Centar - Kragujevac | VIP kinotekaKo to tamo ...

Rating: 9 out of 10.

5. april 1941, dan pred usodnim napadom nemške vojske na Jugoslavijo. V zakotnem predelu Srbije se skupina potnikov odpravi proti Beogradu v starem razmajanem avtobusu družinskega podjetja Krstić, ki ga vodita dominantni oče in prismuknjeni sin. Ta preprost zaplet je gonilo ene od kultnih klasik jugoslovanskega filma Ko to tamo peva, ki je nastala v prelomnem času Titove smrti in postopnega razpada nekdanje skupne države. Mešanica črne komedije, filma ceste in vojne drame sledi izročilu mnogih jugoslovanskih filmov, ki so v zgodbe na tak ali drugačen način vnašali elemente satire in ironije. In filmu Ko to tamo peva ta zahtevna kombinacija več kot uspe in na svoj način pušča močan preroški pečat, saj genialno razgali naraščajoči nacionalizem, pohlep in hinavščino, ki so bili sicer prisotni že v času Jugoslavije, po njenem razpadu pa so se še bistveno bolj razpasli. Skozi osebnostno različne like (od šminkerskega pevca, naivnih mladoporočencev, ciganskih pevcev, konzervativni vojni veteran do očeta, ki želi obiskati svojega sina v vojski) se znotraj avtobusa odpira Jugoslavija v malem ter navkljub izpostavljanju človeških slabosti nikoli ne pozabi na občutek za simbolično humanost. Seveda pa je film tudi za počit smešen in s težavo bi trdili, da se v njem nahaja kakšen odvečen prizor, še posebej po zaslugi bogatega igralskega ansambla (Pavle Vujišić, Dragan Nikolić, Aleksandar Berček, Boris Stjepanović), ki še nikoli prej ni bil v tako dobri formi. Navkljub smehu in mnogih komičnim pripetljajem pa je film v svojem bistvu protivojni in gledalca neprestano opominja na senco bližajoče se vojne, ki visi nad glavnimi junaki in njihovi usodami. Ko to tamo peva je upravičeno eden najboljših jugoslovanskih filmov vseh časov.