Z epizodo Wings of Love se Twin Peaks naposled vrača v formo! Tokrat nam je podanih nekaj več informacij o motivih Windoma Earla; ta je bil v preteklosti za kratek čas zaposlen pri projektu Modra Knjiga, katerega name je izvajati podrobno analizo nad objekti in pojavi nezemeljskega izvora, med drugim tudi NLP-ji. Ta podatek daje vedeti, da je Earla v Twin Peaks pripeljalo mnogo več kot golo maščevanje, kar je razvidno v zadnjih minutah epizode, ko je več kot očitno, da je možakar na sledi veličastnega odkritja, skrbno skritega v okoliških gozdovih in mistični Sovji jami. Ali je Earle v resnici namenjen v zloglasno Črno / Belo Ložo?

Pričujoča epizoda predstavlja vrnitev k prikupno čudaškemu, skrivnostnemu in strašljivemu vzdušju prve sezone. Cooperja doleti romanca z Annie, ki deluje pristno ter prikupno v nasprotju z dolgočasnim dvorjenjem Jacka in Audrey, za katera ni povsem jasno, zakaj se tako močno privlačita. Na srečo slednja nista osrednja lika epizode in je bistveno več poudarka na Cooperjevem odkrivanju pomena skrivnostnih simbolov, tetoviranih na kožo majorja Briggsa in Gospe s hlodom. Izkaže se, da gre za simbola, vklesanega v kamen ene od sten v Sovji jami, zato se Cooper in druščina odpravijo tja, vendar se pri tem zdi, da so odprli pot starodavnemu zlu, s katerim se bo moral spopasti ravno Cooper. Topel monolog Benjamina Horna o tem, da je bil zelo slab oče, izvrstna mini vloga Davida Lyncha kot agenta FBI Gordona Cola, ki skuša raziskati izvor svojega slabega sluha ter močan poudarek na mističnosti delata iz pričujoče epizode užitek, ki smo ga močno pogrešali.

Po smrti Josie Packard se nad življenji prebivalcev mesta znova zgrinjajo črni oblaki, še posebej pri šerifu Trumanu. Ta zapade v hudo depresijo, medtem ko je Cooper primoran sam voditi šerifovo postajo. Četudi je kemija med Trumanom in Cooperjem izredno pristna že od prve epizode Twin Peaksa, se v pričujoči epizodi nekaj zalomi; veliko poudarka je namreč na Trumanovem zdrsu v brezno alkoholizma in jeze, katero občuti od smrti njegove Josie, vendar je ta prikazan zelo šlampasto in nenamerno komično, še posebej zaradi slabega igranja Michaela Ontkeana v vlogi Trumana, ki kot pijanec zveni sila neprepričljivo in zbegano, kot da ne ve točno, kako bi odreagiral na vsako Cooperjevo besedo.

Windom Earle se medtem počasi pretihotapi v življenja prebivalcev mesta, med drugim na domu obišče Donno in ji pokloni darilo, ki pa je sporočilo za Cooperja, da je napočil čas za novo potezo na šahovnici. Earle je zaenkrat konflikten zlikovec; njegove poteze so strašljive in zelo dobro premišljene, nadaljevanka pa hkrati uspe upravičiti njegov visok intelekt, toda vsakič, ko se Earle fizično pojavi pred gledalčevimi očmi, se mi zdi, kot da bi gledal klovna, ki se na vsak način trudi delovati zastrašujoče. Prav tako je čudno, da Cooper s svojim perfektnim občutkom za malenkosti ne registrira, da se Earle nemoteno sprehaja po mestu in preži na mlada dekleta? Zdi se, da je Windom Earle tiste sorte lik, kateremu gre vse po maslu zgolj zato, ker mu zgodba to omogoča, ne pa ker bi bil pretirano inteligenten lik.

V pričujoči epizodi je potrebno še izpostaviti romanco med Audrey in Benjaminovim poslovnim partnerjem Jackom, ki ga igra leseni Billy Zane, saj je ta preprosto dolgočasna, še posebej zato, ker sta tako on kot ona predstavljena v stilu “preveč popolna za ta svet”. Takšne romance so vedno nezanimive, pa četudi v njej nastopa tako karizmatična oseba kot je Audrey Horne. Dodaten plus; prihod Annie (Heather Graham), Normine sestre, ki je večino svojega življenja preživela v samostanu.

Epizoda, ki še dodatno potrdi upanje, da se k nam vrača pravi Twin Peaks.