
V drugi epizodi 3. sezone nadaljevanke Twin Peaks ponovno srečamo nekaj starih obrazov, med drugim tudi Lauro Palmer in njenega očeta, Lelanda. Oba sreča agent Cooper na svoji zapleteni poti iz Bele Lože, saj je napočil njegov čas za vrnitev, vendar pa pravila zahtevajo, da se istočasno v “onostranstvo” vrne zlobni Cooper, ta pa kakopak nima nobene želje po povratku. Še več; s svojimi kriminalnimi pajdaši se skuša dokopati do informacije, ki bi mu omogočila obstanek na našem svetu. Vključitev zlobnega Cooperja je neprijetna, vendar dobrodošla novost v nadaljevanki, saj je naravnost zanimivo gledati dobrosrčnega agenta v koži preračunljivega in hladnokrvnega morilca, ki – po lastnih besedah – ničesar ne želi, ampak hoče. Izkaže se tudi, da je bil zlobni Cooper v kontaktu s pogrešanim agentom FBI, Phillipom Jeffriesem, ki ga je v filmu Fire Walk With Me odigral David Bowie.
Preostanek epizode na počasen način zapleta zgodbo o umoru knjižničarke Ruth; glavni osumljenec je v priporu, vendar je hkrati razkrito, da je v umor vpletena tudi osumljenčena žena in celo zlobni Cooper. Ta del zgodbe poskrbi za sila strašljiv prizor, kjer za nekaj sekund uzremo groteskno podobo zanemarjenega gozdarja, ki se pojavi v zaporniški celici in nekaj sekund potem izgine neznano kam. Kdo ali kaj predstavlja ta lik gozdarja? V filmu Fire Walk With Me je večkrat izpostavljena povezava med gozdarji in Črno Ložo, kar bi morebiti pomenilo, da so slednji nekdanje žrtve morilca BOBa, obsojeni na večno strašenje po naši realnosti. Medtem v mestu Twin Peaks namestnik Hawk po navodilih Gospe s Hlodom prispe na znameniti kraj Glastonbury Grove oz. točko v gozdu, kjer lahko posameznik vstopi v samo osrčje tako Bele kot Črne Lože. Na koncu epizode se pravi Cooper vrne, vendar ne brez zapletov; ta se namreč znajde sredi luknje v času, ki ga najprej ponese skozi skrivnostno škatlo iz stekla, ki je bila izpostavljena v prvem delu, od tod naprej pa se zdi, da bo Cooperjeva vrnitev vse prej kot enostavna.
David Lynch znova poskrbi za pravo kombinacijo zmedenosti in intrige, bogatim in izvirnim simbolizmom, bizarnim humorjem ter čudaškimi liki, za katere ni nikoli povsem jasno, kaj naj bi predstavljali. Še eno Lynchevo vsebinsko in artistično zmagoslavje.
