Ko so se zavezniške sile 6. junija 1944 izkrcale na obali Normandije, se je pričela ena od najpomembnejših vojaških operacij vseh časov Overlord, ki je za vedno obrnila tok druge svetovne vojne in začela pisati začetek konca tedaj neuničljivega nacističnega stroja. Film Pressure skuša predstaviti ozadje omenjene operacije skozi resnično zgodbo o priznanem metereologu Jamesu Staggu, ki so ga dobrih 72 ur pred začetkom invazije poklicali v vilo ameriškega generala Dwighta D. Eisenhowerja, da bi podal svoje mnenje o tem, kako ugodne so vremenske razmere za vojaški naskok. Zgodba se na prvi pogled ne zdi ravno zanimiva, vendar pa jo režiser in scenarist Anthony Maras zapakira v napeto in dinamično dirko s časom, ki se bolj kot na akcijo zanaša na dialoge, zgodovinsko avtentičnost ter prepričljivo izrisan konflikt med stoičnim Staggom in impulzivnim Eisenhowerjem. Slednja odlično odigrata vedno fenomenalni Andrew Scott ter niti malo slabši Brendan Fraser, njuni predstavi pa dvigneta film krepko nad povprečje tudi v najšibkejših trenutkih. V osnovi gre sicer za precej klasičen oz. skoraj staromoden vojni film, ki z vidika informativnosti ne ponudi ničesar bistveno novega, mu je pa vsekakor potrebno čestitati, da uspe zapleteno znanstveno vejo metereologije približati gledalcu na zanimiv, a še vedno poglobljen način. Pressure tako vleče mnogo vzporednic z Nolanovim epom Oppenheimer, saj gre v obeh primerih za filma, kjer gledalec trenira svoje možgane, vendar pa je Marasov film nekoliko bolj površinski, saj svojim likom zunaj priprav na invazijo ne ponudi veliko globine oz. kompleksnosti. Pressure je klasični vojni film, ki kompetentno prepleta znanost in navdihnjenost, za kaj več pa bi potreboval roko bolj drznih in spretnih filmarjev.
