Fargo je ena od trenutno najbolj aktualnih nadaljevank ki v svojih desetih letih in s petimi sezonami pod pasom ni nikoli izgubila na ustvarjalni moči in tudi v najšibkejših trenutkih še vedno predstavlja moderno klasiko malih ekranov. Prejšnja, četrta sezona je predstavljala drzen odmik od znane formule “vsakdanjih ljudi, ki se zapletejo v nečedne in krvave posle” in se premaknila v vode staromodne gangsterske drame, kar se je sicer izkazalo za zelo posrečeno potezo, toda navkljub temu je omenjena sezona morebiti preveč odjadrala od svojega bistva, h kateremu pa se je zdaj, s peto sezono vrnila. Dogajanje, ki je kakopak znova posneto po “resnični zgodbi”, je postavljeno med Minnesoto in Severno Dakoto leta 2019 in v ospredje postavi navidez povsem običajno in zdolgočaseno gospodinjo Dorothy (Juno Temple), ki živi skupaj s svojim nevrotičnim možem in hčerko, hkrati pa je prisiljena prenašati arogantno obnašanje moževe vplivne in premožne mame. Toda kot je v Fargu moč pričakovati, se dolgčas kmalu spremeni v norost, ko Dorothy iz neznanega razloga ugrabijo, kasneje pa se izkaže, da se ženska ponaša s temačno preteklostjo, povezano s sadističnim šerifom Tillmanom (Jon Hamm), ki na svojem ranču vlada s trdo roko in zakoni, ki si jih razlaga po svoje. Kot že rečeno, je najnovejša sezona Farga veličastna vrnitev k formi, ki s seboj prinaša za nadaljevanko značilne elemente (izrazit črni humor, groteskno nasilje, ekscentrični liki, dialogi, ki lovijo ravnotežje med komedijo in eksistencializmom), hkrati pa razvija nove ideje; med drugim se na samozavesten in izviren način dotika občutljive problematike nasilja nad ženskami ter ideološki boji z umirajočimi tradicijami konzervativnega zahoda, napeta zgodba, polna preobratov in duhovitih situacij pa je pospremljena z odličnimi igralskimi predstavami (še posebej Templova in Hamm sta odlična). Fargo tako tudi v peti izdaji ostaja prvorazredna televizijska zabava, ki nas enako močno nasmeji, šokira in drži v napetosti.
The Other Lamb (2020)

Skoraj vsako leto smo v žanru grozljivk deležni filma, ki samozavestno prebije žanrske okvirje in postreže z močnim družbenim komentarjem. Leta 2020 je v duhu aktualnega #metoo gibanja vzklil napol feministični film The Other Lamb poljske režiserke Malgorzate Szumowske, ki je usmerjen v kritiko zatiranja žensk znotraj sistema, katerega vodi moški. A tu ni govora o še eni melodramatični in posiljeni hollywoodski pridigi, temveč o temačnem psihološkem trilerju, ki odkrito in brez odvečnega sentimentalizma spregovori o žal še vedno aktualni problematiki moške dominance v pretežno ženskem okolju. V ospredje je postavljena skrivnostna verska sekta, ki živi precej asketsko življenje v hribih daleč stran od civilizacije in jo povečini sestavljajo same ženske z izjemo njihovega vodje; karizmatičnega, dominantnega in manipulativnega Pastirja, ki je hkrati edini, ki skrbi za razplod članov sekte. Ko policija članom odredi, da morajo zapusiti območje, na katerem se nahajajo, ti krenejo na dolgo in naporno potovanje, kjer ena od mlajših vernic postopoma spregleda Pastirjevo pravo naravo, zato skuša najti pravo priložnost, da se mu upre. The Other Lamb je tako kot Gwen precej depresiven in okruten film, ki s pomočjo simbolizma (še posebej primerjave med čredo ovac in članicami sekte), impresije ter vložkov nadrealizma nagovori gledalca in mu posreduje pomembno sporočilo, ne da bi pri tem izpadel vsiljivo ali pa utrujal z zlagano politično korektnostjo. Nenazadnje pa; film črpa grozo iz tega, da je vse, kar vidimo, naša realnost, s tem pa tudi njegovo sporočilo postane družbeno širše: verska sekta postane država, njene članice pa ovčice, ki sledijo svojemu Pastirju, pa četudi jih ta vodi v smrt. The Other Lamb znova dokazuje, da bodo žanru grozljivk kmalu dominirale ženske, saj te z marsikaterim izdelkom presežejo svoje moške kolege.
