Caveat (2020)

Rating: 10 out of 10.

Britanska psihološka srhljivka Caveat režiserja in scenarista Damiana Mc Carthyja ne zapravlja časa in gledalcu nemudoma daje vedeti, s kakšnim izdelkom ima opravka; dolgi in počasni kadri mladega dekleta, ki tava po prostorih razpadajoče hiše in komunicira z neko nevidno nadnaravno silo preko strašljive lutke zajca z miniaturnimi bobni ter temačna ambientalna glasba so dovolj efektni, da uspejo nemudoma vzpostaviti moreče vzdušje brez odvečnih dialogov in melodramatičnih trikov. Zgodba filma je preprosta; klatež Isaac, ki trpi za delno izgubo spomina, sprejme nenavadno delo skrbnika Olge, mladega dekleta s hudimi psihičnimi težavami, ki živi v zapuščeni hiši na majhnem podeželskem otočku. Ob prihodu Isaac sprejme cel kup nenavadnih pogojev, med drugim mu je prepovedano hoditi v določene predele hiše, hkrati pa mora na sebi ves čas nositi jopič, na katerega so priklenjene verige. Kot je moč pričakovati, se v hiši začnejo kmalu odvijati nenavadni dogodki, ki postopoma razkrijejo grozljivo skrivnost, povezano z Olgino propadlo družino. Caveat ni klasična grozljivka za širše občinstvo. Ravno nasprotno; gre za film, ki črpa grozo preko izvrstno dostavljenih strašljivih prizorov in zadušljive klavstrofobične atmosfere (večina filma se odvije v notranjosti razpadajoče hiše), hkrati pa z domiselnimi triki, subtilno glasbeno podlago in prepričljivimi praktičnimi učinki prikuje gledalca pred ekran in ga drži v napetosti vse do zadnje sekunde. Ob tem velja opozoriti, da Caveat od gledalca zahteva ogromno potrpljenja; tempo zgodbe je počasen, vzdušje izrazito morbidno, liki pa skorajda abstraktno zasanjani in brez normalnih človeških emocij, zato se zna zgoditi, da komu film ne bo blizu, saj ta ne želi biti ugajati oz. je njegova primarna naloga, da gledalca spravi v nelagodje. Caveat je filmska poslastica za tiste, ki hrepenite po drugačnih grozljivkah.

Kaj pa Ester? (2023)

Rating: 7 out of 10.

Mladinska romantična komedija Kaj pa Ester?, sicer režijski prvenec Tosje Flakerja Berca, se začne tako kot skoraj vsak film omenjenega žanra; z razhodom. Srednješolka Ester (Katja Predan) se odloči končati razmerje s svojim skoraj preveč popolnim fantom Kajem (Bojan Cvijetićanin, še preden je s skupino Joker Out postal najstniški idol), toda slednji se trmoglavo odloči, da bo znova osvojil njeno srce in to za vsako ceno. Ravno zato se Ester odloči domiselnega načrta; z vrstnico Vando razširita novico, da sta v lezbičnem razmerju, kar sprva sicer prinese željene rezultate, vendar le za kratek čas, saj se kmalu Ester in Vanda soočita z dosedaj skritimi čustvi. Slovenskemu filmu je pogosto (krivično) očitano, da je izvedbeno in idejno obtičal vsaj 30 let za časom, toda naj Kaj pa Ester? služi kot očiten dokaz, da temu sploh ni tako. Gre za film, ki odlično razume svojo ciljno publiko, to se pravi najstniško občinstvo in ji dostavi nepretenciozno in prikupno mešanico filma o odraščanju in romantične komedije, ki s sproščenostjo, duhovitostjo in iskrenostjo spregovori o bolj “občutljivih” tematikah kot je lezbična ljubezen, ki je v slovenskih filmih žal še vedno pogosto obravnava kot senzacionalna eksotika. Povrhu tega film prepriča z celim kupom za počit smešnih šal, naravnimi igralskimi predstavami, pikrimi dialogi in očarljivo samoironično osladnostjo, enako uspešen pa je tudi na tehnični ravni, saj je posnet sodobno, barvito in dinamično. Če se filmu Kaj pa Ester? kje zatika, je pri razvoju zgodbe, ki venomer ostaja površinska in nedodelana, prav tako pa njen okvirni zaplet ne nosi nekega globjega smisla, saj se film niti ne ukvarja z nekaterimi ključnimi vprašanji o tem, zakaj si Kaj sploh prizadeva osvojiti Ester in kako slednja začne prepoznavati svoja lezbična nagnjenja. Takšne težave bi bile za marsikateri film usodne, toda Kaj pa Ester? je takšne vrste film, ob katerem lahko brez težav uživamo, pa četudi nam ni povsem jasno, zakaj bi nam za karkoli moralo biti mar.