The Inspection (2022)

Rating: 8 out of 10.

Ko gledalci prvič uzremo glavnega junaka pričujočega filma, temnopoltega mladeniča Ellisa Frencha (izvrstni Jeremy Pope), je praktično na dnu eksistencialne lestvice; živi v zavetišču, mama, sicer zaposlena kot paznica v zaporu, se ga sramuje in prihodnost pred njim je vse prej kot bleščeča. Zato se v obupu odloči za drastičen ukrep; pridruži se ameriškim marincem, da bi dokazal sebi in svojim bližnjim, da mu pripada mesto v svetu, toda brutalni treningi ter njegovo nerodno skrivanje istospolne usmerjenosti za Ellisa predstavljajo velike ovire, ki jih morebiti nikoli ne bo uspel premagati. The Inspection režiserja in scenarista Eleganca Brattona je delno avtobiografska drama, v kateri filmar opisuje lastne izkušnje vpoklica v vojsko kmalu po terorističnih napadih 11. septembra 2001 in izbruhu famozne vojne proti terorju, ki se je začela z ameriško invazijo na Irak dve leti kasneje. Glede na samo ozadje zgodbe bi pričakovali, da je The Inspection film z močnim političnim (ter protivojnim) sporočilom in do dolečene mere to tudi drži; Bratton na subtilen način razgali tragične razsežnosti paranoidne militarizacije ameriške družbe, ki je – kot omenijo v filmu – po “največjem varnostnem vdoru v zgodovini celine” zapadla v stanje večne pripravljenosti na krut in neizprosen boj zoper fantomskega sovražnika. Toda prvotni fokus pričujočega filma je v emocionalnem, iskrenem, a še vedno surovo realističnem prikazu notranjega razkola glavnega junaka, ki se s težavo sooča s svojo drugačnostjo, hkrati pa skuša najti poti, da bi postal eden od marincev oz. eden od članov verjetno edine družine, kateri še lahko pripada. The Inspection je tako v prvi vrsti karakterna študija občutljivega mladeniča na življenjskem razpotju, ki se uspe gledalca dotakniti na čustveni ravni, ne da bi se pri tem zatekel v sentimentalnost in naivnost. Končni rezultat je odlično odigrana, osvežujoče nekonvencionalna in vzduša karakterna drama z večno aktualnim sporočilom tako na osebni kot širši družbeni ravni.

Tetris (2023)

Rating: 6 out of 10.

Mogoče se z današnjega vidika to dejstvo zdi pretirano, toda konec 80. let je bil Tetris revolucionarna igra, ki je s svojim preprostim konceptom polaganja kock z namenom igralčevega doseganja čim večjega števila točk osvojila (ali bolje rečeno; zasvojila) na milijone igralcev po vsem svetu. Istoimenski celovečerni film Jona S. Bairda, ki nas je nazadnje navdušil z odlično biografijo Stan & Olio, skuša predstaviti ne zgolj nastanek ozadja omenjene računalniške igre, ampak napeto dirko s časom za pridobitev licence, ki je pustila tudi močne posledice na prizorišču tedaj “vroče” hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo. Igro je namreč ustvaria ruski programer Alexey Pajitnov, demo igre pa je padel v roke poslovnežu Henku Rogersu, ki postane obseden z morebitnim uspehom Tetrisa in med drugim odpotuje v Sovjetsko zvezo, da bi igro odkupil od podjetja v državni lasti. Resnična zgodba pričujočega izdelka ni ravno “filmska”, zato ne preseneča, da je Tetris zapakiran kot dinamični in stilsko dovršeni vohunski triler, kjer je Rogers (s simpatično igralsko predstavo Tarona Edgertona) portretiran kot skoraj akcijski heroj, ki s svojo trmo, patriotsko držo in odločnostjo kljubuje skoraj stereotipno hladni in konzervativni drži sovjetskih zlobnežev, ki med čakanjem na propad komunističnega režima že sklepajo sumljive kupčije, s katerimi bi se okoristili. To pomeni, da Bairdov film nima veliko skupnega z resnično zgodbo in je zgolj produkt, ki dejstva v celoti podredi nepotrebnemu spektaklu in naslanjanju na kopiranja klišejev iz filmov o Jamesu Bondu. To seveda ne pomeni, da je Tetris slab film, saj ga še vedno odlikujejo dobre igralske predstave, nekateri unikatni in domiselni pripovedni prijemi, izpiljena vizualna podoba in dober smisel za humor. Težava je zgolj v tem, da film ni niti približno tako zanimiv, kot si domišlja; zaradi monotonega kopičenja podatkov in (pre)hitre montaže bo večina gledalec zelo hitro izgubila rdečo nit, proti koncu pa najverjetneje nihče več ne bo vedel, čemu se liki v filmu lovijo. Tetris je mestoma duhovit in dinamičen film, ki pa ne pusti globjega vtisa.