Jordan Peele je eden od najbolj profiliranih in prepoznavnih filmarjev svetovnega slovesa, ki uspešno prepleta žanrske konvencije ter subtilne družbene komentarje, podkrepljene z domiselnim in večplastnim simbolizmom, celoto pa še dodatno začini s pikrimi satiričnimi vložki. Njegov najnovejši film, ZF srhljivka Nope, je bil dolgo časa zavit v gosto meglo misterioznosti, napovedniki pa so obetali prav posebno izkušnjo, do katere ne bilo moč vzpostaviti jasnih pričakovanj. In končni rezultat je tudi temu primeren; film, ki je enako fascinanten kot tudi polemičen, ki gledalca učinkovito prestraši kot tudi zmede in ki mu ne dopusti, da bi zapustil sedel z jasnimi mnenji o tem, čemu je bil priča. Na prvi pogled je zgodba filma dokaj preprosta; OJ in njegova sestra Em, ki se preživljata kot najemnika konj na podeželskem ranču blizu Los Angelesa, nekega dne na nebu opazita nenavaden stoječi oblak, ki spušča strašljive glasove. Ko iz oblaka pokuka objekt, podobem NLP-ju, se dvojica odloči tega ujeti na kamero in posnetek prodati televizijskim hišam z namenom, da bi hitro obogatela. Kot je moč pričakovati od Peela, Nope v zgodbo vnaša ogromno kriptičnega simbolizma in predvsem pikrega družbenega komentarja, ki se dotika dveh centralnih tem; odnosa med človekom in plenilcem ter posameznikove nezdrave obsedenosti s slavo. Peele se znova izkaže kot mojster suspenza in postreže z nemalim številom prizorov, ob katerih si gledalec od napetosti grizlja nohte, napeto dogajanje pa sprostita črn humor in ekscentrična narava všečnih nastopajočih likov. Igralske predstave so znova odlične, četudi se zdi, da sicer vedno fenomenalni Daniel Kaluuya kot OJ tokrat postreže z nekoliko odsotno igro, medtem ko šov ukrade fantastična Keke Palmer kot OJ-eva sestra Em. Žal pa se zdi, da je Nope žrtev prevelikih ambicij in da gre s svojo kriptično naravo nekoliko predaleč oz. do te točke, da gledalcu ni povsem jasno, kaj bi film rad dosegel. Simbolizem je tokrat prepogosto uporabljen kot mašilo, ki zgodbo po nepotrebnem razvleče. Slednje je očitno predvsem v zadnji tretjini, ki se kar noče končati, motivi glavnih junakov pa prav tako postajajo vse bolj nejasni in na trenutke že kar neumni. Nope je sigurno najslabši Peelov film, vendar pa še vedno premore dovolj kvalitet za zanimivo, četudi ne docela fokusirano izkušnjo.
