Too Old To Die Young (2019)

Rezultat iskanja slik za TOO OLD TO DIE YOUNG 2019

Rating: 7.5 out of 10.

V svetu sedme umetnosti zlepa ne boste našli bolj svojeglavega in konfliktnega filmarja kot je Nicolas Winding Refn. Njegovi filmi vedno znova razdelijo tako občinstvo kot tudi kritike. Nekateri v njem vidijo genija, spet drugi pa pretencioznega snoba. To mnenje o njem se ne bo spremenilo tudi po ogledu njegovega najbolj ambicioznega dela doslej, 10 – delne oz. 13 – urne nadaljevanke Too Old To Die Young. Ta po estetiki, videzu in vzdušju močno spominja na njegov film Only God Forgives; znova smo vrženi v temačen, nasilen in zgolj z raznobarvnimi neonskimi lučmi obsijan svet pokvarjenih policistov, ki v postem času opravljajo delo poklicnega morilca (Miles Teller), hladnokrvnimi lovci na pedofile (John Hawkes) in vodij narkokartelov z nekontroliranim ojdipovskim kompleksom (Augustu Aguilera). Posamezne epizode, ki v povprečju trajajo slabo uro in pol, so zaznamovane z vsem, kar dela Winding Refna tako unikatnega; od izpiljene vizualne podobe temačnih neo-noir trilerjev, vrhunske glasbene podlage, nenavadnih igralskih predstav, počasnega tempa z ogromnim številom počasi premikajočih se kadrov ter vse prej kot predvidljive zgodbe, obarvane z ekstremno politično nekorektnostjo, okrutnim nasiljem ter bogato galerijo enako odbijajočih kot tudi fascinantnih likov. A vseeno se zdi, da bo ogled nadaljevanke pravi zalogaj tudi za najbolj zagrizene Refnove oboževalce, saj je vsaj polovica epizod čisto po nepotrebnem raztegnjenih in namenjenih zgolj preizkušanju gledalčeve potrpežljivosti, prav tako pa se okvirna zgodba konča že pri osmi epizodi, preostanek pa daje vtis mašila. Resda je svet nadaljevanke fascinanten, toda vse ima neko mejo in Refn se očitno na to požvižga. Kakorkoli že; Too Old To Die Young je ambiciozna in hkrati naporna epska kriminalna drama, ki bo zaradi svoje strukture in unikatnosti nekatere fascinirala, spet druge pa močno odbijala.

Brokeback Mountain (2005)

Rating: 8 out of 10.

Režiser Ang Lee je dolgo časa veljal za mojstra epskih akcijskih spektaklov, zato je bilo občinstvo še toliko bolj presenečeno, ko je leta 2005 postregel z intimno romantično dramo Brokeback Mountain. V njej se Lee poigrava s klišeji westerna, ki je že od nekdaj veljal za enega od najbolj “možatih” filmskih žanrov; nenazadnje ob omembi westernov pomislimo na srborite kavboje, ki raje streljajo kot govorijo, pijejo viski in osvajajo ženske. Brokeback Mountain to ikonično podobo kavboja razbije z zgodbo o dveh pastirjih Ennisu in Jacku, ki se leta 1963 odpravita na goro Brokeback, da bi čuvala črede ovac lokalnega rančarja, tekom njunega skupnega bivanja pa se med njima razvije sprva tesno prijateljstvo in kasneje ljubezen. Toda glavna junaka sta ujetnika sveta, ki njuna “prava jaza” dojema kot del nečesa neprimernega, nemoralnega in sprevrženega. Film tako spremlja Ennisa in Jacka v razponu 20 let, ko skušata živeti “normalno”, toda iskra med njima nikoli ne ugasne. Kot že rečeno; Lee v pričujočem filmu preseneti z izredno umirjeno režijo, ki se zanaša na dogodke, ampak predvsem na impresionistični pristop do razgaljanja notranjih doživetij glavnih junakov. Čudovite podobe ameriške divjine so uporabljene na zgolj kot paša za oči, ampak tudi kot prostor, v katerem lahko Ennis in Jack izrazita svoja najglobja, prvinska čustva. Film pri tem nikoli ne zapade v osladnost in sentimentalizem, ampak trmasto vztraja pri skoraj krutem realizmu, ki še bolj poudari kontrast med resnično ljubeznijo, ki jo doživljala glavna junaka in njima vse prej kot naklonjene življenjske okoliščine. Vse to pa ne bi imelo učinka brez fantastične igre Jaka Gyllenhaala in predvsem pokojnega Heatha Ledgerja, ki s svojo zadržanostjo, katero vse težje kontrolira, ironično prikaže široko paleto čustev. Brokeback Mountain je enako lep kot žalosten film, ki uspe tematizirati “prepovedano” homoseksulanost na subtilen, čustven in ganljiv način.