V zgodovini filma je vsako desetletje s seboj nosilo poseben čar in tudi 90. leta so bila obarvana z vzdušjem, ki ga je nemogoče duplicirati na kasnejša obdobja. A 90. leta so bila relavantna tudi zaradi nečesa drugega; šlo je za ero, ko si je žanr komedije uspel privoščiti še zadnje atome popolne sproščenosti, ideološke neobremenjenosti ter politične nekorektnosti. Z drugimi besedami; v 90. letih je še prevladovala mentaliteta, da so komedije namenjene razvedrilu in da jih kot take ne smemo jemati preveč resno. Airheads je vzoren predstavnik omenjenega obdobja in po mojem skromnem mnenju velja za eno boljših filmskih komedij 90. let. V filmu spremljamo zgode in nezgode članov hard rock zasedbe (odlična Brendan Fraser in Steve Buscemi ter prikupno bebavi Adam Sandler), kateri nikakor ne uspe veliki met, zato vzamejo pravico v svoje roke in oboroženi vkorakajo na radijsko postajo z zahtevo, da bi širši javnosti predvajali njihov demo posnetek. Airheads je v osnovi trapasta komedija zmešnjav, polna absurdnega humorja in prefinjenega norčevanja iz kompleksov metal scene, hkrati pa se dotakne tudi pereče problematike radijskih odločitev, da bodo “pretežko” glasbo umaknili v ozadje in prepusti “soft rocku”, da nosi štafeto glasbene alternative. A to ni film, ki bi vas utrujal s podajanjem družbenih komentarjev, saj je njegov prvi in edini namen zabavati in to mu brez težav tudi uspe. Dober tempo, za počit smešne šale in prikupni žanrski klišeji naredijo iz filma Airheads odlično zabavo za staro in mlado.
