Melanie Laurent si je kariero ustvarila resda kot igralka, vendar pa je manj znano dejstvo to, da se je večkrat preizkusila v vlogi režiserke. Letos se predstavlja z novim režijskim poskusom, mračnim dramatičnim trilerjem Galveston, kjer v glavnih vlogah blestita nekoliko podcenjeni Ben Foster in se bolj obetajoča Elle Fanning. Film se vrti okoli mafijskega plačanca Royja, ki mu lastni delodajalci obrnejo hrbet in se ga želijo po hitrem postopku, vendar pa Roy uspe zbežati svojim napadalcem in skleniti nenavadno prijateljstvo z mlado prostitutko, s katero pobegne v mesto Galveston in načrtuje svoje maščevanje. Film odlikuje predvsem karizmatični nastop glavnih igralcev, ki uspeta razviti pristen prijateljski odnos z minimalno rabo dialogo in zato toliko več poetičnih trenutkov, ki nadomestijo pripovedno nit. Takšen pristop je razumljiv, saj se film ne more pohvaliti z ravno izvirno zgodbo, čeprav mu je treba priznati, da se v sklepnem dejanju suvereno izogne vsem klišejem in dostavi preprost, toda izredno emocionalen razplet dogodkov. A kar bi Galveston najbolj potreboval, je nekoliko več dorečenosti na vsebinski ravni, saj se zdi, da Laurentova preceni gledalčeve zmogljivosti razumevanja dogodkov in mu ponudi preveč prostora za svobodno interpretacijo. S tem načeloma ni nič narobe, toda v primeru pričujočega filma se zdi, da zgodbi nekaj manjka in da bi ta potrebovala več sledi, ki bi gledalca lažje seznanile z dogajanjem in ga nenazadnje tudi čustveno povezala z glavnimi junaki in njihovimi usodami. Kljub pretirani nedorečenosti je Galveston kompetentno narejen noirovski triler, ki bo zadovoljil zahtevnejše gledalce.