Andrew Domnik je filmar je že s svojim liričnim westernom The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford dokazal, da zna opraviti drzno, nenavadno poetično in hkrati brutalno realistično dekonstrukcijo ikoničnega razbojnika razbojnika Jesseja Jamesa. Zato ni presenetljivo, da se je podobnega podviga lotil z Blonde, fiktivno biografsko dramo o turbolentnem zasebnem življenju in karieri legendarne ameriške filmske igralke, glamurozne dive in seks simbola Marilyn Monroe. Velja opoziriti, da Dominikov film, posnet po istoimenskem romanu pisateljice Joyce Carol Oates, ni klasična biografija, saj v splošno znana dejstva o Monroejevi nonšalantno vnaša tudi mite in legende, ki so se tekom kariere zgradili okoli enigmatične igralske dive. Ta pristop je vsekakor tvegan in zato ne preseneča, da je Blonde eden najbolj provokativnih filmov leta 2022, ki je močno razdelil gledalce na tiste, ki so sprejeli Dominikov drzno umetniško vizijo in tiste, ki so v njej prepoznali zgolj pretenciozni artistični blef. Takšen odziv bo film najverjetneje obdržal za vedno, saj Dominik ne prisega na tipično hollywoodsko spolirano biografijo, ampak namesto tega ustvari temačno psihološko dramo o ženski, ujeti v primež filmske industrije, ki jo je tekom kariere vedno objektivizirala in obravnavala zgolj za “neumno blondinko”, poleg tega pa film ne odvrača pogleda od posilstev, poniževanj in vseh možnih oblik nasilja, ki ga je bila igralka deležna tekom svojega (pre)kratkega življenja. Blonde, ki enako močno funkcionira tudi kot grozljivka, razbija idilično podobo zlate dobe Hollywooda in razgali tragičnost njenega najbolj zlorabljenega “otroka”; z eksperimentalno fotografijo, izpiljeno vizualno podobo, namerno kaotično pripovedno nitjo, čudovito glasbo dvojca Nicka Cava & Warrena Ellisa ter presunljivo fizično in psihično preobrazbo Ane de Armas film spusti gledalca v pekel degradacije, seksizma in nasilja. Film je resda nekoliko predolg in od gledalca zahteva ogromno potrpljenja, hkrati pa se Dominik poslužuje nekaterih bizarnih estetskih in vsebinskih odločitev, toda v današnjem času, ko čezlužniška filmska industrija tone v morje generičnosti in ziheraštva, je osvežujoče videti film kot je Blonde. Film, ki se požvižga na politično korektnost in nujnost prikaza polikane podobe Hollywooda ter dostavi brutalno klofuto vsem “filmskim” sanjačem.

Tammy Faye Bakker (1942-2007) velja za eno od največjih televangeliščanskih zvezd, ki je desetletja širila božjo besedo in plemenita sporočila krščanskega nauka med ljudi, pri tem pa je živela po principu, da Bog ne odreka ljubezni nikomur. Fayjeva, vzgojena v strogem krščanskem duhu, je že kot nezakonski otrok čutila, kako je biti drugačen in šikaniran s strani širše javnosti in njena prizadevanja, da bi zaščitila vsako živo bitje na tem planetu, med drugim je tudi glasno izrazila podporo predstavnikov LGBT skupnosti in v času epidemije AIDSa skušala odpraviti z njo povezane nepotrebne strahove in stereotipe. Biografska drama The Eyes of Tammy Faye je kronološki prikaz najpomembnejših odlomkov iz življenja glavne junakinje, ki jo fenomenalno upodobi skorajda neprepoznavna Jessica Chastain; tako smo gledalci priča njenemu entuziastičnemu širjenju verskih naukov, astronomskemu vzponu med televizijske zvezde, težavnemu zakonu z pastorjem Jimom Bakkerjem (enako odlični Andrew Garfield), pogostim sporom s strogo konzervativno krščansko skupnostjo ter izbruhu razvpitega finančnega škandala, ki je skorajda pokopal kariero obeh zakoncev. Filmi, ki se dotikajo vere, znajo vedno biti nekoliko problematični, še posebej po zaslugi mnogih filmskih propagand, katerim smo priča zadnja leta, vendar na srečo The Eyes of Tammy Faye ne spada mednje. Ravno nasprotno; četudi gre v osnovi za olepšano hollywoodsko različico resničnih dogodkov, film uspe izluščiti bistvo poslanstva glavne junakinje in gledalcu izpostaviti razloge, kaj je vera v pravem pomenu besede in zakaj je Tammy mnogim predstavljala ne zgolj ljubečo osebo, ampak simbol prave krščanske dobrote in sprejetosti, katero je cerkev žal že zdavnaj pozabila. Film tega sporočila ne polaga v gledalčeva usta, ampak pregledno in jasno izpostavi najpomembnejše točke Fayjine kariere, živahen tempo in že omenjene vrhunske igralske kreacije pa gledalca ne spustijo iz svojih rok vse do nastopa odjavne špice. The Eyes of Tammy Faye je film o moči veri, njenih glasnikih in kako je ta zmečkana pod težo konzervativnih cerkvenih praks.