American Animals je kriminalka, posneta po resničnih dogodkih in prikazuje ozadje drznega ropa neprecenljivih knjig iz univerze v Kentuckyju leta 2004. Priznati je treba, da smo takšnih zgodb v filmih že navajeni in na površju izgleda, da pričujoči izdelek ne ponuja ničesar novega, kar pa je svetlobna leta daleč od resnice. American Animals je unikaten izdelek, ki že večkrat videno štorijo o inteligentnih, vendar hkrati strašansko nespametnih mladeničih, ki poskušajo doseči ameriške sanje s krajo dragocenih knjig zapakira na izredno domiseln in provokativen način; s prepletanjem klasičnega igranega in dokumentarnega filma, kjer natančno rekonstrukcijo dogodkov prekinjajo intervjuji z resničnimi roparji, ki podajajo svojo plat zgodbe, režiser in scenarist Bart Layton pa se nesramno poigrava z njihovimi interpretacijami in večkrat spreminja dogajanje, ga celo zavrti naprej ali nazaj in celo menjava videz nekaterih ključnih akterjev zgodbe. Na koncu tako ni povsem jasno, koliko resnice se skriva v samem filmu, ampak to niti ni tako pomembno. Poanta American Animals je namreč v prikazu tega, kaj se zgodi, če se ljudje nepripravljeni in zaslepljeni z lastnimi apetiti ali preprosto željo po avanturi spustijo v izvedbo ropa, ki se temu primerno zaplete do katastrofalnih razsežnosti. Z uporabo bogatega nabora glasbe, odlične igralske zasedbe in izredno napetim prikazom samega ropa filmu to tudi več kot uspe. Izdelek resda pesti nekoliko počasnejša prva polovica, ki pošteno preizkuša gledalčevo potrpežljivost, vendar se splača zdržati do konca, saj je American Animals eden boljših roparskih filmov zadnjih let.

Ocena +4

V času ekstremne politične korektnosti, ki je uspela najti pot v svet filmske umetnosti in to spremenila v propagandno trobilo kaviar liberalcev iz Hollywooda, se zdi, da so filmi, ki bi gledalca sprovocirali, celo ujezili ali pa ga morebiti vzpodudili k alternativnemu razmišljanju o določenih aktualnih problematikah (npr. rasizem), povsem izginili. Zato je napočil čas, da neodvisna filmska produkcija, ki še ni podlegla zakonitostim ameriške tovarne sanj, ponudi nekaj drznega, nekonvencionalnega in v tesnem stiku z realnostjo, katera nas obdaja. Black Cop je takšne vrste izdelek; zmes surove kriminalke in satire z osrednjim likom neprištevnega, arogantnega in skorumpiranega temnopoltega policista, ki se nekega dne odpravi na pohod po mestu z namenom izvajanja nasilja nad pretežno belimi civilisti. Pričujoči filmi problematiko rasne segregacije obravnava s prefinjenim zasukom oz. menjavo kože policista in civilista, kar bi nekateri gledalci lahko razumeli kot pozivanje k nasilju, vendar pa je Black Cop v prvi vrsti kompleksna študija človeka, ki zlorabi službena pooblastila v namene zlaganega križarskega pohoda zoper rasizem policistov nad temnopoltim prebivalstvom. Plošča je obrnjena, nasilje pa ostaja enako okrutno ter poniževalno. Film je bil sprva mišljen kot kratkometražni izdelek, kar se mu tudi pozna, saj nekatere prizore po nepotrebnem razvleče in upočasni tempo, vendar pa je drzna narava izdelka tisto, kar je treba upoštevati. Black Cop je film, ki ga Hollywood ne bi nikoli naredil, saj bi za to potreboval bistveno več poguma in domišljije.

Ocena +4